Gospodarska zbornica pričakuje hitro ukrepanje

Ljubljana – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je predsednikom vseh sedmih strank, ki so bile izvoljene v državni zbor, že posredovala predloge prednostnih ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti slovenskih podjetij. Kot je minulo sredo poudarilo vodstvo zbornice, je v jedro koalicijske pogodbe treba postaviti ukrepe za vzpostavitev stabilnega, predvidljivega in konkurenčnega poslovnega okolja. Marsikaj bi bilo po oceni GZS mogoče izvesti v kratkem času, največ šestih mesecih. Generalna direktorica Vesna Nahtigal je navedla ukinitev petega dohodninskega razreda in znižanje stopnje v četrtem dohodninskem razredu z 39 na 36 odstotkov, postopno znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb na 15 odstotkov do leta 2030 skupaj z ničelno stopnjo za zagonska podjetja v prvih petih letih po ustanovitvi in ugodnejšo dohodninsko obravnavo delavcev, napotenih na delo v tujino.

Poleg prvih korakov v smeri stabilnega in konkurenčnega davčnega okolja GZS vladi predlaga, da zmanjša obremenitev nadomestil za podjetja zaradi absentizma in omogoči učinkovitejše zaposlovanje kadrov iz tujine, v dveh letih pa izvede celovitejšo davčno reformo, pospeši in poenostavi izdajo dovoljenj in umeščanja v prostor, nadgradi ukrepe za zmanjšanje absentizma, poveča predvidljivost in konkurenčnost stroškov dela ter vzpostavi učinkovitejšo podporo raziskavam, razvoju in inovacijam. Sporočajo tudi, da se je dosedanji razvojni model Slovenije izpel, zato naj nova vlada že v prvem letu mandata skupaj z gospodarstvom pripravi nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035. Slovenija ima potencial za razvoj podjetij z višjo dodano vrednostjo, zato so potrebne dolgoročne razvojne odločitve na področju znanja, tehnologij, inovacij in investicij, je poudarila Vesna Nahtigal.

Sprejem ukrepov zaradi zaostrovanja razmer na področju energentov na GZS pričakujejo še od trenutne vlade. Generalna direktorica je ob torkovem sestanku z ministrom za gospodarstvo, turizem in šport Matjažem Hanom pojasnila, da so s predstavniki gospodarskega ministrstva, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Trgovinske zbornice Slovenije oblikovali delovno skupino, ki se bo sestajala predvidoma enkrat tedensko in v katero se bodo po potrebi vključevala še druga ministrstva. Oblikovane predloge pričakujejo v razmeroma kratkem času.

GZS je med drugim predlagala znižanje prispevkov na električno energijo za elektrointenzivna podjetja, za celotno gospodarstvo pa kapico na ceno električne energije, ustrezno znižanje omrežnine in nižjo obdavčitev energentov. Podobno pričakuje pri zemeljskem plinu ter pri gorivih in naftnih derivatih, kjer je tudi ključno, so poudarili, da vlada zagotavlja zadostne zaloge, nadzoruje rabo energentov ter vnaprej določi pogoje omejene rabe in prednostnih nakupov za primer pomanjkanja.