Gorenjska dobila klavnico perutnine

Lahovče – V letošnjem izboru Zveze slovenske podeželske mladine in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije za inovativnega mladega kmeta je bil med šestimi kandidati tudi 27-letni Adrijan Galjot iz Lahovč, po izobrazbi strojni tehnik, ki se na domači kmetiji v okviru dopolnilne dejavnosti ukvarja z različnimi dejavnostmi – z vzrejo enodnevnih piščancev, s klanjem perutnine, predelavo piščančjega mesa v izdelke, s pakiranjem in etiketiranjem mesa, s prodajo piščančjega mesa in mesnih izdelkov končnim potrošnikom pa tudi gostinskim obratom in trgovinam, s prirejanjem tečajev za razsek mesa, tudi z brušenjem nožev …

Pri osemnajstih letih že načrtoval klavnico

Adrijanova zgodba je zanimiva. Reji piščancev se je posvetil v osmem razredu osnovne šole, saj si je kot otrok želel, da bi imel na kmetiji svojo dejavnost. Starši so mu to omogočili. Začel je s petdesetimi piščanci, nato je število postopoma povečeval. Prelomno je bilo leto 2016, takrat je bil star osemnajst let. Ko so se njegovi vrstniki posvečali raznim hobijem, je Adrijan načrtoval gradnjo objekta za klavnico in trgovino. »S popolnim neznanjem sem se lotil nečesa novega, postavil sem si kup izzivov in vprašanj, a s pomočjo družine, ki mi je pomagala finančno, z nasveti in s pridnimi rokami sem projekt izpeljal,« se svojih začetkov spominja Adrijan, ki je potlej že razmišljal, da bi ostal v službi in piščančjerejo prepustil staršema za dodatek k pokojnini.

Obnovili obstoječo klavnico, načrtujejo novo

Obdobje epidemije koronavirusa, v katerem je neizmerno poraslo povpraševanje po doma pridelani hrani, tudi po doma zrejenih piščancih, je Adrijanove načrte postavilo na glavo. Takrat je začel z razsekom piščancev ter s predelavo piščančjega mesa v različne izdelke, v ponudbo je potlej vsako leto dodal kakšen nov izdelek. Januarja letos so obstoječo klavnico obnovili in dogradili ter dodali hladilnico, sprejemni prostor za perutnino ter pisarno in garderobe. Obrat je uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin uradno odobrila junija letos. Gorenjska je s tem dobila prvo klavnico za perutnino, Slovenija pa klavnico, ki omogoča zakonit zakol perutnine tudi manjšim rejcem. Adrijan je s to novostjo tudi sodeloval v letošnjem izboru za inovativnega mladega kmeta.

Rejci lahko odslej pripeljejo perutnino v zakol v klavnico, meso potlej odpeljejo in ga prodajajo v okviru lastne dopolnilne dejavnosti ali ga porabijo za lastne potrebe, lahko pa jim ga pri Galjotu tudi predelajo v piščančje hrenovke, posebne klobase, paštete, mesni sir in druge izdelke. Prirejajo tudi tečaje, na katerih kmete, gospodinje, kuharje in druge učijo, kako razsekati piščanca, kako ga izkoščičiti, kako izkoristiti vsak kos perutnine …

Ker količine klanja in predelave naraščajo, razmišljajo, da bi večjo klavnico uredili na bližnji kmetiji, ki so jo podedovali in kamor nameravajo v petih letih preseliti vso dejavnost. Veliko je odvisno od tega, kdaj bo objavljen razpis za naložbe v dopolnilne dejavnosti in kako uspešni bodo na razpisu in pa seveda tudi od tržnih razmer. Razmere so zaenkrat ugodne, na trgu je vse večje povpraševanje po domačem piščančjem mesu, prav tako pa tudi po storitvi klanja perutnine.

Piščancem zagotavljajo dobre pogoje za rejo

»Naši glavni dejavnosti sta klanje perutnine in predelava mesa, pomembna pa je tudi vzreja piščancev. Na vsaka dva tedna sprejmemo v vzrejo od šeststo do sedemsto enodnevnih piščancev, jih zredimo do teže enega kilograma in jih potlej prodamo za nadaljnjo rejo, piščance za lastne potrebe pa vzrejamo do teže od 2,5 do 3 kilograme. Vzreja piščancev od prvega dne do dveh treh tednov starosti je najbolj problematična, takrat je tudi več poginov kot kasneje, ko so že bolj odporni proti temperaturi in vlažnosti,« pojasnjuje Adrijan in dodaja, da od leta 2022 vzrejajo piščance na lokaciji bližnje kmetije, kjer jim zagotavljajo dobre pogoje za razvoj – več prostora, kot zahtevajo evropski standardi, talno gretje, stalno prezračevanje prostorov, dnevno svetlobo, pozimi tudi simulacijo sončnega vzhoda in zahoda … V prihodnje bodo za vzrejo piščancev poiskali tudi kooperanta – ne le zato, da bi lahko povečali obseg reje, ampak tudi zaradi tega, da bi zmanjšali tveganje za pojav bolezni. Zdaj si vzrejni turnusi sledijo drug za drugim, vmes pa hlev ni nikoli povsem prazen, da bi ga lahko naenkrat v celoti razkužili.

Osnovna dejavnost kmetije je prireja mleka

Na Galjotovi kmetiji so se v obdobju 1995–1998 odločali o tem, ali kmetijo bolj usmeriti v živinorejo ali poljedelstvo. Odločili so se za živinorejo in s tem tudi za gradnjo novega hleva za krave molznice in mlado živino, v katerega so vselili živino leta 2002. Zdaj redijo od 180 do 190 glav goved, med katerimi je 90 krav molznic. Obdelujejo 15 hektarjev lastnih in okoli 50 hektarjev najetih kmetijskih zemljišč. Na kmetiji formalno še gospodari oče Janez, vendar so v postopku prepisa osnovne dejavnosti na sina Benjamina, njegov brat Adrijan pa bo še naprej vodil dopolnilno dejavnost. Adrijan v piščančjereji večino dela opravi sam, veliko pa mu pomagajo tudi žena Nina, družinski člani in pogodbeni delavci.