Gorenjka bo bosanska

Družba Podravka je prejšnji teden sporočila, da bosanskemu podjetju UPI Star Sarajevo za dobrih osem milijonov in pol evrov prodaja konditorski del podjetja Žito – to pomeni blagovne znamke Gorenjka, Šumi, Herba, Mistica in Bali ter tovarni Šumi v Krškem in Gorenjka v Lescah.

Odločitev, da je del strateške usmeritve v njihovo temeljno dejavnost, pekarstvo, so pojasnili, in ob tem dodali, da se zavedajo, da sta »Gorenjka in Šumi močni slovenski blagovni znamki, s katerima so povezane generacije slovenskih pa tudi potrošnikov v regiji«, in da so zadovoljni, da so našli partnerja, ki bo nadaljeval razvoj obeh blagovnih znamk.

Znamk, s katerimi so bile povezane generacije domačih potrošnikov, je bilo v naših krajih nekoč veliko. Almira in Veriga ter Gorenjka in Elan so samo štiri najvidnejše v radovljiški občini. Prvih dveh že dolgo ni več, drugi dve v verigi menjav lastništev bolj in bolj bledita v naših zavestih.

Pred le tremi leti smo ob stoletnici delovanja podjetja spomnili, kako se je začela zgodba o leški čokoladi. Proizvodnjo čokolade je Adolf Zavrtanik začel v Dobrilovi hiši v Lescah. Njegova vnukinja je povedala, da je bilo v tistih časih zelo pogumno v tako majhnem in od središča oddaljenem kraju začeti izdelovati nekaj, kar ni bilo za vsakdanjo uporabo. A Zavrtanikova delavnica se je že v nekaj letih razvila v tovarno s sodobnimi stroji, v kateri so pred drugo svetovno vojno izdelali okoli 15 ton čokolade in čokoladnih izdelkov na leto, med rednimi kupci pa so bili celo člani kraljeve družine Karađorđević.

Po drugi svetovni vojni je bila tovarna nacionalizirana in preimenovana v Gorenjko, katere simbol je bila deklica z avbo, ki jo je narisal mojster stripa Miki Muster. Sredi šestdesetih je bila pridružena tovarni Šumi v Ljubljani, nekaj let pozneje skupaj z njim prešla v sistem TP Žito Ljubljana in kasneje postala del hrvaške Podravke.

Zdaj bo torej bosanska. Kaj to pomeni za čokolado, podjetje in njegove zaposlene, je težko napovedati, čeprav dosedanje izkušnje z menjavami lastništva ne vzbujajo optimizma. V Podravki sicer zatrjujejo, da bo razvoj blagovnih znamk Šumi in Gorenjka še naprej vodila ekipa slovenskih in mednarodnih menedžerjev. Kako proste roke bodi imeli pri delu, bo pokazal čas.

Za zdaj nam kot posledica čokoladne tradicije v Radovljici ostajata čokoladni festival in čokoladni butik, v bližnji Kropi mojster, ki izdeluje najboljše čokoladne pralineje v državi, v Lescah pa Gorenjka, katere čokolado med vsemi mogočimi milkami in sladkimi ploščicami od kdo ve kod žal komajda še uspemo najti na policah.