Generacija Z na trgu dela dobro ve, kaj hoče (in česa ne)

Domžale – V sredo, 23. septembra, je v Domžalah na različnih lokacijah potekalo dogajanje v okviru letošnjega Kariernega sejma Domžale 2026, katerega glavni organizator je Obrtna zbornica Domžale. Sejem se je tokrat predstavil v prenovljeni obliki, potekal je v dveh delih – klasičnem in personaliziranem. Še vedno so se na Srednji šoli Domžale na stojnicah predstavila različna podjetja in javni zavodi (v sicer manjšem obsegu), tam so potekala tudi predavanja. Poseben poudarek pa je bil tokrat na neposrednem stiku med iskalci zaposlitve in delodajalci. »Pripravili smo spletno stran, preko katere so lahko zainteresirani kandidati pregledali vse sodelujoče delodajalce in karierne priložnosti ter se prijavili na aktivnosti posameznih delodajalcev. Večina delodajalcev je organizirala individualne razgovore, nekateri pa so se odločili za skupinske predstavitve podjetij, katerim so sledili razgovori z zainteresiranimi kandidati,« so nam novost, ki je hkrati prvi tovrsten koncept v Sloveniji, predstavili na domžalski obrtni zbornici, kjer so zadovoljni z odzivom podjetij. Na personaliziranem delu je sodelovalo 22 podjetij, zapolnili so več kot sto terminov razgovorov.

Manjka možnosti za pridobitev klasičnih znanj

Dodatno je na klasičnem sejmu sodelovalo osem podjetij in javnih zavodov. Že tretjič tudi Zavod za zaposlovanje Slovenije, na tamkajšnji stojnici smo se pogovarjali z Alenko Hudoles, ki nam je povedala, da trenutno največ iščejo kadre za delo v gradbeništvu, proizvodnji, za poklice v zdravstvu in socialnem varstvu, šolstvu, voznike in skladiščnike. Kot velik izziv na trgu dela je poudarila, da delodajalci prevečkrat želijo usposobljenost in izkušnje, ki pa jih mladi, ki vstopajo na trg dela, običajno nimajo. »Smiselno bi bilo, da se poveča možnosti za pridobitev praktičnih znanj, bodisi v obliki mentorskih programov ali različnih usposabljanj na konkretnih delovnih mestih.«

Z namenom podpore predvsem mladim obiskovalcem so se sejma udeležili iz Kariernega placa, ki deluje pod okriljem Javnega zavoda Ceneta Štuparja. Kot nam je povedal Ferry Stepančič, je v šolah premalo časa, da bi se zares pogovorili z otrokom o njegovih željah. Kaj mladi danes iščejo, česa si želijo na kariernem področju? »Mladi danes iščejo verjetno isto kot skozi vso zgodovino – kako najhitreje zaslužiti in obogateti. Številni bi bili podjetniki. Mi jim skušamo dopovedati, da se nič ne naredi samo od sebe,« je strnil sogovornik, ki je prepričan, da bi se z otrokom morali že od malega pogovarjati o karieri, spremljati njegove interese, ga usmerjati. Kot učitelj pa danes pri usmerjanju in iskanju prave poti opazi pri mladostnikih še eno posebnost, ki ga skrbi. »Otrok ima danes vso mogočo podporo, pa se ne premakne. Njegova energija je povsem drugje, bilijonska industrija je za tem, da mobitel dobi otrokovo pozornost – in s tem je težko tekmovati.«

Generacija Z ima visoka pričakovanja

Da pri kariernih odločitvah tudi digitalni svet usmerja mlade, ki vstopajo na trg dela (generacijo Z, rojeno med letoma 1997 in 2012), pa sta nam povedala Marta Sakelšek in Maruša Goršak iz e-Študentskega Servisa. »Študentsko delo je začasno in občasno, ampak že tukaj opažamo, da se generacija Z manj rada odloča za delo s strankami. To je generacija, ki veliko komunicira digitalno, in včasih jim je težko stopiti v neposreden stik. Tako imamo veliko, kar eno tretjino, oglasov s področja turizma in gostinstva. V gostinstvu je na primer realiziranega študentskega dela samo osem odstotkov.«

Sogovornici sta poudarili tudi, da ima generacija Z visoka pričakovanja. Kariera jim je eden od življenjskih projektov, ki je zelo vezan na identiteto, kdo so in kaj želijo doseči. »Danes mladi lahko izbirajo in prav je, da so izbirčni. Ni samo urna postavka tista, ki odloča o izbiri prostega dela, ampak tudi pogoji in narava dela. Opažamo, da generacije mladih danes postavljajo meje in da jim je prosti čas enako pomemben kot delo.«

Preko študentskega servisa že nabirata prve izkušnje Mark in Nuša, dijaka prvega letnika Srednje šole Domžale, smer računalniški tehnik, ki sta na karierni sejem prišla po dodatne informacije. »Tovrstni sejmi se nama zdijo v pomoč pri sprejemanju odločitev in razmišljanju, v katero smer naprej. Moraš pa biti zelo proaktiven in veliko spraševati, informacije ne pridejo kar same od sebe.«

Pet občin in en trg dela

V sklopu kariernega sejma so organizirali tudi Regionalni podjetniško-karierni forum z naslovom 5 občin, 1 trg dela: kdo bo delal v našem gospodarstvu jutri? Župani Moravč, Mengša, Domžal, Lukovice in Trzina so z gosti razpravljali o skupnih kadrovskih in razvojnih izzivih območja, o tem, kaj lahko lokalna skupnost naredi za gospodarstvo. Domžalska županja Renata Kosec je poudarila, da je pomembno že mlade zadržati doma, jih spodbuditi za delo v lokalnem okolju. V Domžalah to med drugim udejanjajo s počitniškim delom, ki mladim omogoča prve (plačane) delovne izkušnje v šolah in drugih javnih zavodih v občini, štipendirajo tudi deficitarne poklice na dijaškem in študentskem nivoju. Mengeški župan Bogo Ropotar je poudaril, da mladi vse bolj vidijo prednosti zaposlovanja v lokalnem okolju, ki pa jih mora ob tem podpreti z vseh strani. »Seveda pa so izzivi, predvsem da vzpostavimo gospodarske cone, da najdemo prave investitorje in da odpremo delovna mesta za naše občanke in občane,« je še povedala Renata Kosec.