Fotografija Škofje Loke / Foto: Gorazd Kavčič, arhiv Gorenjskega glasa
Fotografija Škofje Loke / Foto: Gorazd Kavčič, arhiv Gorenjskega glasa
Demosovo premoč na Gorenjskem nam pokaže tudi zasedba vodilnih položajev v občinah. Od predsednikov občinskih skupščin oz. županov le eden ni bil Demosov. Pri predsednikih izvršnih svetov pa so bili po trije Demosovi in trije novoliberalni. Prenovljena partija je edini vodilni položaj dobila na Jesenicah. Ta pregled pa pove tudi, da je Demos zanimala predvsem manifestativna funkcija predsednika skupščine občine oz. župana, pri izvršnih svetih oz. vladi pa so bolj prišle do besede stare sile. Morda je zanimivo tudi dejstvo, da je bilo v Kranju in Škofji Loki, kjer je Demos prevladoval, precej več osebnih kot načelnih napetosti med županoma in predsednikoma izvršnih svetov.
Kako je potekalo vladanje, kako so se znašli novi in kako stari, kakšni dogovori so se sklepali, kakšne so bile napetosti, osebne značilnosti in interesi po občinah, vse to še čaka raziskave. Za posebne strasti in napetosti pa ni bilo časa, saj so spremembe, ki so se dogajale po volitvah, zahtevale predvsem opredeljevanje do nacionalne usode. Nova vlada, plebiscit, osamosvojitev in vojna za obrambo Republike Slovenije so bili v ospredju dogajanja tudi po občinah.
Imena predsednikov občinskih skupščin in njihovih izvršnih svetov so dejanska zgodovina. Med njimi so že pokojni oba radovljiška Vladimir Černe in Jože Resman, jeseniški Božidar Brudar, kranjski Vladimir Mohorič, tržiški Peter Smuk, kamniški Maks Lavrinc. Kdaj bodo dobili spodobne počastitve, spominska znamenja, spomenike?
Med funkcionarji in delegati srečamo take, ki so zaznamovali tudi slovensko politiko; tako v Kranju Vitomirja Grosa, Branka Grimsa, Andreja Štera, Franca Čebulja, Karla Erjavca … So pa med nastopajočimi tudi taki, ki so šli iz politike, omenimo novinarja Janeza Markeša in trenerja Janeza Šmitka na Jesenicah.
Za mnoge tedanje funkcionarje je bilo značilno opravljanje rednega dela in številnih funkcij. Tako je bil Erwin Anton Schwarzbartl izvoljen v republiško skupščino v Zbor občin, postal pa je tudi domžalski župan oz. predsednik skupščine Občine Domžale. »Omenim naj samo, da sem opravljal več del: kot poslanec, župan, pomočnik generalnega direktorja na Izlakah, kmet in gradbinec v Selnici pa menda še malo moža in očeta, če sem ravno bil doma pred nočjo. Zgodilo se je celo, da na praznovanje svojega petdesetega rojstnega dne nisem prišel, ker sem bil zadržan z zelo pomembnimi sestanki, a danes ne vem več, kateri so bili tako silno pomembni in kako nezamenljiv sem tam bil. Verjetno bi se svet še danes kar vrtel, če bi tedaj umanjkal.«
Odstranil je Titovo sliko, zaprl trgovino s seksualnimi pripomočki in vsebinami. Toda najbolj besne napade levičarjev s preoblečenimi liberalci na čelu je sprožilo odprtje katoliškega vrtca. Ko je Nova Slovenija stopila v koalicijo z Drnovškom, je izstopil iz nje.