Elektrarna v sadovnjaku

Brdo pri Lukovici – V sadovnjaku so v okviru pilotnega projekta agrofotovoltaike namestili nad vrstami sadnega drevja sončno elektrarno, ki z moduli z različno svetlobno prepustnostjo omogoča prehod razpršene sončne svetlobe skozi panele in s tem tudi vzdrževanje fotosintetsko aktivnega okolja za pridelavo sadnega drevja. »S projektom želimo čim bolj celovito preveriti možnost hkratne rabe istega zemljišča za pridelavo hrane in proizvodnje obnovljive energije, pri tem pa pridelava sadja ne bo v podrejenem položaju,« je ob predstavitvi projekta dejal direktor inštituta dr. Andrej Simončič in dodal, da trajni nasadi predstavljajo priložnost za sočasno pridelavo sadja in pridobivanja električne energije.

Pilotni projekt so si minuli teden v spremstvu direktorja inštituta ogledali minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić in dr. Tomi Medved iz Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani. Minister Kumer je poudaril, da agrofotovoltaika, ki združuje dve ključni področji – kmetijstvo in energetiko, prinaša sinergijo, ki je v času naraščajočih podnebnih in prehranskih izzivov ne le dobrodošla, temveč nujna. »Slovenija ima potencial za dvojno rabo kmetijskih zemljišč. Z razvojem ustreznih tehničnih rešitev lahko ta potencial izkoristimo na način, ki podpira in ne ogroža rabe kmetijskih zemljišč. Agrofotovoltaika lahko prinese številne koristi, predvsem v kmetijstvu.«

Kot je dejala ministrica Mateja Čalušić, so podnebne spremembe in pomanjkanje delovne sile dva izmed največjih izzivov slovenskega kmetijstva. Izziva je možno rešiti z uvajanjem sodobnih tehnologij in praks, kot je agrofotovoltaika, ki ima dvojni namen – zaščititi tla in pridelek in oskrbeti kmetijsko gospodarstvo z energijo. Pilotni projekt v sadovnjaku je pomemben korak k razvoju trajnostnih modelov pridelave hrane v Sloveniji. »Če želimo naše kmetijstvo resnično prilagoditi novim razmeram, moramo naš prehranski model nadgraditi na celotni verigi. Ne moremo pričakovati večje odpornosti na izzive, če bomo hkrati vztrajali pri enakih praksah kot doslej,« je dejala ministrica.

V Sloveniji ocenjujejo potencial kmetijskih zemljišč za koriščenje sončne energije na 47 tisoč megavatov. Velik del tega potenciala je možno izkoristiti ob hkratnem ohranjanju kmetijske pridelave, saj tehnologija sončnih elektrarn prinaša tudi konkretne koristi za kmetijstvo, predvsem zaščito pred premočnim soncem, točo in ponekod tudi pred pozebo. »Agrofotovoltaika ne pomeni odvzema najboljših kmetijskih zemljišč za energetske namene, temveč omogoča dvojno rabo na zemljiščih nižje kakovosti ter na degradiranih območjih. Na teh zemljiščih ostaja primarna kmetijska raba, lahko pa se dopustno zmanjšanje pridelka omeji na največ od 15 do 20 odstotkov,« je poudaril dr. Tomi Medved.

Pilotni projekt je stal 205 tisoč evrov, denar za to pa so zagotovili iz drugega švicarskega prispevka.