Ekološki bik – brez ekološkega mesa

Kranj – Ko se je svet kranjske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije na nedavni seji seznanil z informacijo o programu dela in finančnem načrtu Kmetijsko-gozdarskega zavoda Kranj, je bilo največ razprave o ekološkem kmetovanju. Kot je ob tem dejal vodja oddelka za kmetijsko svetovanje Robert Golc, sicer tudi član sveta, v svetovalni službi dajejo velik poudarek ekološkemu kmetovanju, a kljub temu so pri razvoju ekološkega kmetovanja v Sloveniji velike težave – površine, vključene v ekološko pridelavo, ostajajo približno enake, tržnih presežkov, ki jih ekološke kmetije dajejo na trg, pa je bolj malo. »Težko je kmete prepričati za preusmeritev v ekološko kmetovanje, dokler se ekološko meso in mleko prodajata na trgu kot konvencionalna,« je dejal Golc in dodal, da bo Slovenija izpolnila cilj 18 odstotkov ekoloških kmetijskih zemljišč do leta 2027, ker se za to z delom površin zaradi subvencij odločajo tudi večja posestva. Opozoril je tudi na to, da morajo javni zavodi pri javnem naročanju živil zagotavljati vsaj 15 odstotkov ekoloških živil, a ker ni dovolj domačih, kupujejo uvožena, s tem pa izpade iz konkurence marsikateri dobavitelj domače konvencionalno pridelane hrane.

»Problem je, da kmetija z ekološkim certifikatom dve leti redi bika, ga nato da v zakol v klavnico brez ekološkega certifikata, s tem pa meso izgubi oznako ekološko,« je opozoril član sveta in ekološki kmet Stane Bergant in dodal, da se manjše klavnice izogibajo certificiranju za ekološko klanje, ker jim to ne prinaša nobene dodane vrednosti, ampak le velike logistične motnje. Predlagal je, da bi v primeru klanja in razseka ekološko vzrejene živali v odobrenih in registriranih obratih, ki izpolnjujejo vse zahteve glede sledljivosti in veterinarskega nadzora, a nimajo ekološkega certifikata, meso ohranilo status ekološkega mesa. Svet območne enote je zato na zbornico naslovil pobudo glede smiselnosti ekološkega certificiranja manjših klavnic.

Po podatkih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Kranj je na Gorenjskem v ekološko kontrolo vključenih 258 kmetij, med katerimi prevladujejo ekstenzivne živinorejske kmetije, ki nimajo veliko tržnih presežkov. Ekološke kmetije s pridelanimi količinami hrane dokaj dobro pokrijejo potrebe lokalnih tržnic, ne pa tudi potreb javnih zavodov, kjer so problem tudi nizke cene.