Država spodbuja kmetijska zavarovanja

Kranj – Pridelki v kmetijstvu so zelo odvisni od vremenskih razmer. Pozeba, suša, poplave, požar, vihar in druge ujme lahko pridelek uničijo ali ga bistveno zmanjšajo, s tem pa znižajo tudi prihodek kmetov. Ena od možnosti za ublažitev posledic naravnih ujm in s tem za večjo finančno stabilnost je zavarovanje osnovne kmetijske pridelave.

Država že vrsto let spodbuja sklepanje kmetijskih zavarovanj tako, da kmetom sofinancira premijo za zavarovanja, ki jih sklenejo pri zavarovalnicah. Država jim sofinancira premijo pri zavarovanju posevkov, nasadov in plodov pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, pozebe, poplave ter viharnega vetra in viharja, pri zavarovanju materialne škode na proizvodnih sredstvih trajnih nasadov ter materialne škode na konstrukcijah in kritinah rastlinjakov, konstrukcijah (žičnicah) hmeljišč ter konstrukcijah in mrežah proti toči v intenzivnih sadovnjakih in vinogradih. Poleg tega sofinancira tudi zavarovanje rejnih živali pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni, zakola živali z veterinarsko napotnico ali usmrtitve živali in ekonomskega zakola zaradi bolezni. V zadnjih osmih letih je delež sofinanciranja zvišala z 20 odstotkov na 60 odstotkov, kolikor prispeva k zavarovalni premiji pri pogodbah, sklenjenih po 30. juniju 2023. Če je v letu 2016 namenila za sofinanciranje zavarovalnih premij nekaj več kot 1,4 milijona evrov, je predlani znesek za ta namen presegel že 7,5 milijona evrov.

Po podatkih kmetijskega ministrstva so kmetijska gospodarstva v Sloveniji lani zavarovala rastlinsko pridelavo (hmelja, sadja, trte, žita in drugih rastlin) na 51.613 hektarjih površine. Površina zavarovanih posevkov in nasadov je bila lani bistveno večja kot na primer leta 2016, ko je bilo v zavarovanje vključenih 36.762 hektarjev, a manjša kot leta 2022, ko je bilo zavarovanih kar 55.612 hektarjev površin. Lani je bilo tako glede na površino zavarovanih 87 odstotkov vsega hmelja, 22 odstotkov intenzivnih sadovnjakov, 21 odstotkov vinogradov, 34 odstotkov žita … Podobna nihanja kot pri rastlinski pridelavi so tudi pri zavarovanju rejnih živali, predlani je bilo zavarovanih 68.322 živali, v letih 2016 in 2017 pa več kot 72 tisoč. Po podatkih ministrstva je bilo lani zavarovanih šest odstotkov goved, 14 odstotkov prašičev, en odstotek drobnice …

Na vprašanje, zakaj država ne sofinancira premije za zavarovanje pred posledicami suše, so na ministrstvu odgovorili, da delovna skupina proučuje ukrepe za obvladovanje tveganj v kmetijstvu, ugotovitve te skupine pa bodo osnova za ukrepanje. Ob tem poudarjajo, da je sistem za zavarovanje suše vzpostavljen v obliki tako imenovanega indeksnega zavarovanja, ki krije dogovorjeni del škode, ki nastane zaradi pomanjkanja vlage v tleh v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Takšen sistem bistveno odstopa od ustaljenega sistema zavarovanj za rastlinsko pridelavo, za katera je možno sofinanciranje premije. »Prav tako je zavarovanje za sušo mogoče skleniti le za določene kmetijske kulture, in sicer pri Zavarovalnici Triglav za poljščine in travinje, pri Agro zavarovalnici pa je možno zavarovati ozimno pšenico, ozimni ječmen, silažno koruzo in koruzo za zrnje,« še dodajajo na ministrstvu.