Donosnost slovenskih vzajemnih skladov

V Sloveniji so med prebivalstvom bančni depoziti kljub nizki donosnosti še vedno najbolj priljubljena oblika varčevanja, vendar pa predvsem med mlajšimi narašča zanimanje za druge oblike varčevanja. Ena od takšnih oblik je tudi varčevanje v vzajemnih skladih. Po podatkih Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov je v Sloveniji pet družb za upravljanje – Generali Investments, Infond, NLB Skladi, Primorski skladi in Triglav Investments, ki skupno upravljajo 71 skladov. Konec lanskega decembra je čista vrednost teh skladov znašala 7,24 milijarde evrov, od tega je bilo sedemdeset odstotkov sredstev v delniških skladih, dvajset odstotkov v mešanih, sedem v obvezniških, štiri odstotke v skladih denarnega trga, preostanek pa v drugih skladih. Čista vrednost skladov se je v primerjavi z letom prej povečala za 989 milijonov evrov, število vlagateljev pa je v enem letu, med koncem predlanskega in lanskega decembra, poraslo s 554.162 na 578.550. V vseh lanskih mesecih, razen julija, je bilo v sklade več vplačil kot izplačil.

In kolikšna je donosnost slovenskih vzajemnih skladov? Na dan 9. februarja letos je bila le pri dveh skladih vrednost enote premoženja (VEP) nižja kot pred šestimi meseci, kar 29 skladov je beležilo v pol leta več kot 10-odstotno donosnost, devet več kot 20-odstotno in dva celo več kot 30-odstotno. Kaj se je dogajalo na letni ravni? 19 skladov je imelo 9. februarja nižji VEP kot pred enim letom, eden med njimi celo več kot 12 odstotkov nižjega. 24 skladov je na letni ravni beležilo več kot 10-odstotno donosnost, 11 skladov več kot 20-odstotno, sedem več kot 30-odstotno in dva sklada celo več kot 40-odstotno. Poglejmo še petletno donosnost. 62 skladov izkazuje v tem času pozitivno donosnost, devet pa negativno, eden med njimi celo več kot 29-odstotno. 32 skladov je v petih letih doseglo več kot 50-odstotno donosnost, pet od njih celo več kot 100-odstotno. Rekorder je sklad s skoraj 166-odstotno donosnostjo.