Depozitne obrestne mere zaostajajo za inflacijo

Gospodinjstva v Sloveniji imajo v finančnem premoženju večji delež vlog, gotovine in lastniškega kapitala kot gospodinjstva na evrskem območju, ki imajo v primerjavi s slovenskimi več premoženja v obliki življenjskih in pokojninskih zavarovanj ter delnic in obveznic. Slovenska gospodinjstva imajo v vlogah in gotovini skoraj polovico celotnega finančnega premoženja.

Varčevanje v bankah in hranilnicah je torej v Sloveniji še vedno najbolj priljubljena oblika varčevanja, pa četudi obrestna mera ne »pokriva« stopnje inflacije. Po podatkih državnega statističnega urada je bila novembra inflacija na letni ravni 2,3-odstotna, medtem ko letna obrestna mera pri evrskih depozitih novembra ne glede na obdobje vezave ni presegla 1,8 odstotka. Manj donosne naložbe so praviloma bolj varne, prav varnost prihrankov pa je slovenskim varčevalcem zelo pomembna. Vse vloge v bankah in hranilnicah so namreč zajamčene do zneska sto tisoč evrov, za vloge pa jamči sklad za jamstvo vlog, s katerim upravljajo v Banki Slovenije.

Tudi med bankami so glede obrestovanja evrskih depozitov precejšnje razlike. Varčevalcem je pri prepoznavanju teh razlik v veliko pomoč primerjalnik obrestnih mer za depozite, objavljen na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije. Uporaba kalkulatorja je enostavna, omogoča primerjavo obrestnih mer za konkretni znesek in čas vezave, vendar ni več brezplačna. Zdaj ga lahko uporabljajo le člani zveze potrošnikov in drugi, ki so pripravljeni storitev plačati.

S pomočjo kalkulatorja, v katerem so podatke nazadnje posodobili 6. novembra, smo pri »vezavi« zneska 50 tisoč evrov primerjali obrestne mere za različna obdobja vezave. Pri vezavi za 181 dni se obrestna mera giblje od 0,5 do 1,45 odstotka, pri vezavi za 13 mesecev od 1,2 do 1,6 odstotka, pri vezavi za 24 mesecev od 1,0 do 1,7 odstotka, pri vezavi za 36 mesecev od 0,8 do 1,8 odstotka …