Davek na kripto dobiček

Ljubljana – »S tem zagotavljamo večjo enakost davčne obravnave dohodkov iz različnih vrst finančnih naložb fizičnih oseb, pri čemer izhajamo iz načela, da naj bodo primerljivi dohodki tudi približno enako obdavčeni,« je pojasnil minister za finance Klemen Boštjančič po seji vlade, na kateri sta bila potrjena predloga zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev in novele zakona, ki ureja obdavčitev dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Prvi predlog po njegovih besedah predstavlja tudi pomemben korak, s katerim sledijo razmeram na finančnih trgih. »S tem predlogom zakona se Slovenija postavlja ob bok vrsti držav, ki proaktivno sledijo evropskim in mednarodnim trendom, vključno z evropsko ureditvijo trga kriptosredstev, to je tako imenovana MiCA uredba, in okvirjem za izmenjavo informacij transakcijah s kriptosredstvi.«

Obdavčitev dobičkov, ki jih fizične osebe (rezidenti Slovenije) dosežejo v davčnem letu z odsvojitvijo kriptosredstev, je predvidena od prihodnjega leta dalje. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za finance, odsvojitev pomeni menjavo za fiat valuto ali prenos kriptosredstva v zameno za blago ali storitve ali vsak drug prenos kriptosredstva na drugo osebo ali subjekt, ne zajema pa menjave kriptosredstva za druga kriptosredstva in tudi ne prenosov kriptosredstev med denarnicami istega imetnika. Ob tem so še dodali, da opredelitev kriptosredstev sledi definiciji iz evropske uredbe, pri čemer dodaja izjeme za določena kriptosredstva, na primer centralnobančne digitalne valute, elektronski denar, nenaložbeni non-fungible tokens in podobno.

Dobiček oziroma davčno osnovo bo po navedbah ministrstva predstavljala razlika med seštevkom vrednosti ob odsvojitvi kriptosredstev, odsvojenih v davčnem letu, in seštevkom vrednosti ob pridobitvi kriptosredstev, pridobljenih v davčnem letu. Davek bo moral zavezanec izračunati sam in ga plačati po proporcionalni stopnji 25 odstotkov v 15 dneh od predložitve davčnega obračuna, ki jo predlagani zakon narekuje do konca maja. Ta med drugim še določa, da morajo zavezanci voditi evidenco pridobitev in odsvojitev kriptosredstev skupno za vsa imetništva kriptosredstev in jo na zahtevo predložiti davčnemu organu, ponudniki blaga in storitev v Sloveniji, ki bodo od zavezanca prejeli kriptosredstva v zameno za blago ali storitve v vrednosti, ki presega tisoč evrov, pa morajo davčnemu organu poročati o pridobljenih kriptosredstvih ter zavezancu za davek.

Kot že omenjeno, je vlada poleg predloga zakona o obdavčitvi dobička od kriptosredstev sprejela novelo zakona o davku na dobiček od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, v kateri prav tako predlaga obdavčitev po proporcionalni 25-odstotni stopnji – ne glede na obdobje imetništva oziroma čas, ki je minil od sklenitve posla. »To ustreza stopnji dohodnine, ki že velja za obdavčitev kratkoročnih dobičkov iz kapitala, in stopnji obdavčitve dobičkov od odsvojitev kriptosredstev,« so na ministrstvu pojasnili enotno stopnjo.

Kritični do zakona

Slovenija se je odločila, da bo sprejela enega bolj rigoroznih zakonov v širšem evropskem prostoru, sta predlagano obdavčitev kriptosredstev ocenila Bitcoin društvo Slovenije in Blockchain Alliance Europe. V spomladanski javni obravnavi osnutka zakona so v društvu skupaj z navedenim združenjem pripravili peticijo proti obdavčitvi ter podali več kot trideset pripomb na zakonske določbe, med drugim: da vseh kriptosredstev ne gre enačiti, zato so predlagali razvrstitev v dva razreda. Podrobno so predstavili bitcoin kot naložbeno in plačilno sredstvo ter opozorili na pretiran poseg v zasebnost imetnikov kripto sredstev in neupoštevanje časovne kapice ... Ob seznanitvi z revidiranim zakonom so »z razočaranjem« ugotovili, da nova različica ohranja bistvo predhodnega predloga, zato menijo, da bi bil ustrezen tehten premislek o načinu obdavčitve in vseh posledicah zakona.

Njihovemu stališču, da predlog vlade ne ustreza potrebam podjetniškega in inovacijskega okolja, so se pridružili tudi v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov. »Vsa velika slovenska podjetja, ki ponujajo storitve z bitcoini in kriptom, kot so BitStamp, NiceHash in NAKA, so Slovenijo že morala zapustiti zaradi neugodnega davčnega in regulativnega okolja, sedaj pa takšna usoda s tem predlaganim zakonom čaka tudi posamezne imetnike kriptovalut,« menijo v klubu. Bitcoin bi morali po njihovem mnenju obravnavati kot plačilno sredstvo, enako kot klasične valute, zato ne bi smel biti obdavčen, razen če gre za špekulativno naložbo, pri kateri med nakupom in prodajo, ne pa tudi uporabo za namene plačila blaga ali storitev, mine manj kot eno leto. Druge kriptovalute bi bilo treba obravnavati identično kot kapital, obdavčitev pa bi morala biti v tem primeru odvisna od dolžine lastništva pred prodajo, predlagajo v SBC.