Cena srebra lani rasla hitreje kot cena zlata

V Sloveniji so med prebivalstvom bančni depoziti še vedno najbolj priljubljena oblika varčevanja, vendar pa predvsem med mlajšimi, ki so pripravljeni tudi več tvegati, narašča zanimanje za druge oblike varčevanja. Ena od takšnih oblik je varčevanje v zlatu in srebru.

Kot so v sporočilo za javnost zapisali v podjetju Elementum Slovenija, ki vlagateljem ponuja investiranje v plemenite kovine, ukvarja pa se tudi z izobraževanjem in širjenjem informacij o trgu plemenitih kovin, je bilo leto 2025 na trgu plemenitih kovin eno najmočnejših v zadnjih desetletjih. Cena srebra, izražena v evrih, je namreč zrasla skoraj za 140 odstotkov, kar predstavlja najvišjo letno rast po letu 1979. »Na trgu srebra je bilo zaznati kronično pomanjkanje ponudbe, predvsem fizičnega srebra. Večja industrijska poraba, naraščajoča strateška vloga srebra v energetiki, elektroniki in novih tehnologijah, je močno povečala povpraševanje, ki mu ponudba ne more slediti,« so lansko dogajanje na trgu s srebrom opisali v podjetju Elementum Slovenija.

Kaj se je lani dogajalo na trgu zlata? Zlato je v obdobju geopolitičnih in makroekonomskih negotovosti znova potrdilo svojo stabilnost. »Vrednost zlata, izražena v evrih, se je lani zvišala v razponu od 45 do 50 odstotkov, kar je izjemen rezultat za kovino, ki tradicionalno velja za ohranjevalca vrednosti. Rast cene zlata je bila hitra predvsem v prvi polovici leta, nato pa se je nekoliko umirila,« so zapisali v podjetju Elementum Slovenija.

Kaj se na trgu plemenitih dogaja na začetku letošnjega leta? Potem ko so borzne cene zlata in srebra 29. januarja dosegle rekorde, so se potlej spustile z rekordnih vrednosti. Cena zlata je 1. januarja znašala 119 evrov za gram, 29. januarja 148,6 evra, 24. februarja pa 140,5 evra. Še večjih vzponov in padcev je bilo deležno srebro. Borzna cena srebra je na prvi letošnji dan znašala 2,0 evra za gram, 29. januarja 3,2 evra, 24. februarja pa 2,4 evra.