Nevladne kmetijske organizacije spet stopnjujejo protestne aktivnosti. Na sliki: protest marca 2023 ob cesti na Brdo / Foto: Cveto Zaplotnik

Nevladne kmetijske organizacije spet stopnjujejo protestne aktivnosti. Na sliki: protest marca 2023 ob cesti na Brdo. / Foto: Cveto Zaplotnik

Če jih ne bodo uslišali, bo protest

Nevladne kmetijske organizacije napovedujejo protest, če vlada ne bo izpolnila šestnajstih njihovih zahtev za zaščito kmetov in potrošnikov.

Kranj – Nevladne kmetijske organizacije so na pobudo Združenja slovenske kmečke iniciative ob koncu prejšnjega tedna naslovile na vlado šestnajst zahtev za zaščito slovenskih kmetov in potrošnikov. Odziv na zahteve pričakujejo do 29. januarja, nekatere ključne odgovore pa naj bi predvidoma dobile že na včerajšnjem sestanku pri ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateji Čalušić. Če vlada ne bo ugodila njihovim zahtevam, bodo pripravile protestni shod. Kdaj bo shod, še ni znano, prav tako tudi ne, ali bodo na protestu sodelovale vse nevladne kmetijske organizacije, saj nekatere med njimi menijo, da čas pred parlamentarnimi volitvami ni primeren za protest. Kmetijsko-gozdarska zbornica kot največja med njimi se je protestnim aktivnostim pridružila, njen predsednik dr. Jože Podgoršek verjame, da skrajne protestne aktivnosti ne bodo potrebne in da je večino zahtev možno udejanjiti, če bo za to le volja na vladni strani.

Kot je dejal Boštjan Slemenšek, predsednik Združenja slovenske kmečke iniciative, so njihove glavne zahteve: zaščita slovenskih kmetov in potrošnikov pred škodljivimi posledicami trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem, zaščita kmetijskih zemljišč pred pozidavami, infrastrukturnimi posegi in zadrževalniki, plačilo vseh stroškov obveznega cepljenja goved in drobnice proti bolezni modrikastega jezika in ohranitev dveh stebrov v subvencijski shemi. Zahtevajo tudi: ureditev bonitetnih točk kmetijskih in gozdnih zemljišč, rešitev problema »kavč kmetov«, ki zemljišč ne obdelujejo, a pobirajo subvencije, zmanjšanje populacije divjadi in zveri ter znižanje zaščite za volka, uvedbo masnih bilanc in nadzor porekla živil z izotopsko analizo, odpravo napak v sistemu Sopotnik, spremembo pravilnika o zakupu državnih kmetijskih zemljišč, spremembo zakonodaje, po kateri bi javni zavodi morali kupovati živila slovenskega porekla ...

Sindikat kmetov je na vlado in kmetijsko ministrstvo samostojno naslovil zahtevo, da država zaščiti kmete pred nelojalno konkurenco in negativnimi posledicami sporazuma Mercosur in da tudi prepove uvoz vseh izdelkov iz Južne Amerike, ki vsebujejo snovi, ki v Evropski uniji niso dovoljene.