Želi Kranj res na svoje?

12. maja je bil v Gorenjskem glasu objavljen prispevek z naslovom Želi Kranj res na svoje?, 22. maja pa še članek Primer dobre prakse ali rušenje javnega zavoda? V obeh člankih je nakazana namera Mestne občine Kranj, kar sicer le-ta zanika, po izločitvi ZD Kranj iz javnega zavoda Osnovno zdravstvo Gorenjske (v nadaljevanju: OZG) in s tem namera po spremembi organizacije primarnega zdravstvenega varstva na Gorenjskem.

S sprejetjem Zakona o zavodih v letu 1991 se je tedanjih pet gorenjskih občin, tj. Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič, odločilo, da se celotno primarno zdravstvo, ki se je izvajalo v zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah, združi v enovit javni zavod OZG. Prav tako so se občine odločile, da bo tudi celotna gorenjska lekarniška dejavnost združena v javni zavod Gorenjske lekarne. S sprejetjem Zakona o lokalni samoupravi se je postopno, na Gorenjskem, ustanovilo 13 novih občin, vendar se organizacija primarnega zdravstva na Gorenjskem ni spremenila. Sedanja oblika organiziranosti zelo uspešno deluje že 35 let.

Kmalu po sprejetju Zakona o lokalni samoupravi so se pojavile težnje nekaterih občin po ustanovitvi »svojega« lokalnega javnega zavoda in s tem po izločitvi iz OZG. Največ teh teženj in zahtev je bilo med letoma 1995 in 2000 v občinah Škofja Loka, Radovljica in deloma Kranj. Po tehtanju pozitivnih in negativnih argumentov so se pobude v Radovljici in Škofji Loki ustavile, v Kranju pa ne. V času mojega kar dolgega obdobja vodenja javnega zavoda OZG je bilo še nekaj poizkusov po izločitvi ZD Kranj iz OZG, vendar do večjih aktivnosti ni prišlo.

Organizacija primarnega in deloma specialistično ambulantnega dela zdravstva na Gorenjskem v enem javnem zavodu je zagotovo dobra in uspešna, kar že vrsto let priznavajo številni poznavalci zdravstva. Obstajajo številne prednosti, kot na primer: skupna uprava za vse zdravstvene domove, kar pomeni skupna kadrovska in pravna služba, finančno-računovodska in analitska služba, javna naročila, skupna likvidna sredstva; centralizacija laboratorijske dejavnosti; skupno vzdrževanje informacijske infrastrukture; skupna služba za varnost in kakovost; možnosti prehajanja kadrov med zdravstvenimi domovi, zlasti pri izvajanju nujne medicinske pomoči in dežurne službe itd.

OZG vse od ustanovitve ni posloval negativno, znatna sredstva se vsako leto vlagajo v investicije v zgradbe in opremo. Model organizacije na Gorenjskem je bil večkrat omenjen v številnih vladnih dokumentih, nazadnje v letu 2025, ko se je sprejemal Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (v nadaljevanju: ZZdej), ki je uzakonil ustanovitev zdravstvenih regij s ciljem večjega povezovanja na ravni regije.

Argumenti Mestne občine Kranj (v nadaljevanju: MOK) za predlagane spremembe, ki so navedeni v obeh člankih, so »zanimivi« in kažejo celo na delno nepoznavanje delovanja OZG. Zagotovo ni sporen namen, da se obstoječi Odlok o ustanovitvi OZG dopolni in uskladi z obstoječo zakonodajo, kar izhaja iz sprememb zakona o ZZdej, ostali navedeni argumenti, kot so »večji vpliv občin na poslovanje OZG, boljši nadzor nad poslovanjem in zagotavljanje transparentnosti«, pa kažejo na željo po neposrednem vplivanju MOK na poslovanje javnega zavoda OZG.

OZG se financira na podlagi neposredne pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in ne iz proračunov občin. Neposredno iz proračunov občin se financirajo določeni dodatni programi in pa investicije v zgradbe, kjer pa je bil delež MOK v zadnjih 20 letih zelo skromen.

Svet zavoda OZG, ki spremlja in nadzira delovanje direktorja, je sestavljen iz predstavnikov zaposlenih ter predstavnikov vseh gorenjskih občin, ki imajo večino v svetu zavoda. MOK ima tako v svetu zavoda svojega predstavnika, preko katerega spremlja poslovanje, ga nadzira, zahteva spremembe, zagotovljen pa je tudi večji vpliv MOK, kot ga imajo ostale občine, saj je število glasov v svetu zavoda odvisno od števila prebivalcev v posamezni občini. Razmišljanje MOK, da slabše poslovanje v eni enoti OZG vpliva na poslovanje ZD Kranj, je v celoti zmotno.

Osebno menim, da bi bilo zelo slabo zrušiti organizacijo primarnega zdravstva na Gorenjskem, saj se je v 35 letih delovanja izkazala za zelo uspešno, vitko in finančno stabilno. OZG velja za pojem dobre organizacije, zato apeliram na vse župane gorenjskih občin in gorenjsko politiko, da ohranijo stabilnost javnega zavoda OZG in s tem primarnega zdravstva.

Jože Veternik,
dolgoletni direktor OZG