Vodni vir Završnica
V pitni vodi so bile fekalije
Oglašam se v zvezi z vašim prispevkom »Spoznajte protokolarno Posestvo Brdo«, objavljeno v Gorenjskem glasu dne 29. julija 2025.
S primerne distance je spremljanje dogajanja v JGZ Brdo lahko zelo zabavno, a obenem kar malce tragično. Tragično predvsem zaradi narave dejavnosti, za katero je bil zavod ustanovljen, in pa upravljavskih kompetenc ter odgovornosti lastnika. Na hitro človek ugotovi, da je vodenje zavoda od primera do primera oz. od menjave do menjave podvrženo tako značilni naši praksi »važno je, da je naš«, ne pa, kaj kdo zna in kakšne so njegove kompetence ter izkazane izkušnje.
Vsebina prispevka je odraz in obenem prikaz nerazumevanja bistva protokolarnih storitev in s tem tudi ravnanja oz. upravljanja z objekti, ki so kulturna dediščina države. Uporablja se kot poceni tržno blago za hiter zaslužek, ob dejstvu, da država namenja znatna proračunska sredstva za delovanje oz. upravljanje zavoda. Tako oblikovana usmeritev lahko nastane le pri osebah, ki se soočajo z vsebino, ki je nikoli niso občutile in poznale. Gre za neke vrste fascinacijo nad objekti in dejavnostjo, ki so jo v svoji preteklosti opazovali preko sosedove ograje in počasi pridobivali lasten občutek vedenja o zadevi, o kateri ne vedo ničesar. Vse to vodi v popolno pavperizacijo objektov in pripadajočih površin brez kakršnegakoli zavedanja, da gre za edino državno premoženje, ki ga je treba ohranjati, nadgrajevati in varovati tudi za prihodnje generacije.
V Buckinghamski palači, rezidenci kralja Karla III., ni mogoče organizirati zabave ali poroke, ne oziraje se na finančno sposobnost potencialnega gosta.
Zaposleni predstavljajo kapital vsake organizacije in tako je tudi pri JGZ Brdo. Z lastnimi kadri, ki se razvijajo znotraj kolektiva, ob prenosu znanja med zaposlenimi, je mogoče opravljati naloge na ravni, ki jih ta prostor in dejavnost zahteva in si jo zasluži. To ni prazno govoričenje, ampak dejansko opravljeno delo v preteklosti, za kar obstajajo realni pokazatelji. Skrb za lasten kader je ena od nalog vodstva, ne pa najemanje zunanjih izvajalcev za zneske, ki nekajkrat presegajo plačo predsednika vlade.
Na kakšen način si vodstvo JGZ Brdo prizadeva in obenem razume, da bi dediščino, ki jo Brdo nosi in soustvarja, bolj približali ljudem in ne bi bila ta le pomemben del zgodovine, se izkazuje v triletnem mrcvarjenju brez rezultata s kipi priznanih slovenskih kiparjev, ki so bili skoraj ilegalno umaknjeni s posestva Brdo.
Priročno tolmačenje o odprtosti za vse ljudi je bedna demagogija, ki jo uporabljajo ljudje, ki jim ni jasno poslanstvo, še manj pa vizija zavoda, da o potrebnih izvedbenih strategijah niti ne govorimo.
Dr. Iztok Purič