V Kampu Danica
Hiške za zahtevnejše goste
Z zanimanjem sem prebrala razmišljanje direktorice Zdravstvenega doma Kranj o prihodnosti Osnovnega zdravstva Gorenjske. Njeno izhodišče je legitimno.
Zdravstveni dom Kranj je največja organizacijska enota OZG, zaposluje največ ljudi in nosi velik del bremena izvajanja zdravstvenih storitev na Gorenjskem. Vprašanje, ali sedanja ureditev ustrezno odraža razvoj posameznih organizacijskih enot, je zato povsem upravičeno.
Vendar se ob takšnih razpravah pogosto osredotočimo na napačna vprašanja. Govorimo o upravljanju, računovodstvu, informacijskih sistemih, skupnih službah in kadrih. V resnici pa je ključno vprašanje drugje. Natančneje: pri investicijah. Investicije so moč. Kdor upravlja investicije, usmerja prihodnji razvoj. Odloča o tem, kaj se bo gradilo, širilo, prenavljalo in razvijalo. Odloča o tem, kje bodo čez deset let novi prostori, nova oprema in novi programi.
Zato razprava o prihodnosti OZG ni razprava o organizacijski shemi. Je razprava o tem, kako bomo razporejali moč odločanja med različna okolja na Gorenjskem.
Pri tem ne smemo pozabiti, zakaj je OZG sploh nastal. Nastal ni zato, da bi največja organizacijska enota odločala o manjših. Nastal je zato, da bi različna okolja skupaj zagotavljala dostopno zdravstveno varstvo prebivalcem celotne Gorenjske. To pomeni, da mora sistem hkrati omogočati učinkovito skupno delovanje in spoštovati posebnosti posameznih okolij. Prevelika decentralizacija vodi v razdrobljenost. Prevelika centralizacija vodi v koncentracijo moči. Obe skrajnosti sta nevarni.
Če želimo ohraniti prednosti skupnega zavoda, moramo iskati ravnotežje med velikimi in majhnimi, med skupnimi interesi in lokalnimi potrebami.
Pravi izziv prihodnjega razvoja OZG zato ni vprašanje, kdo bo zmagal, temveč kako bomo ohranili sodelovanje tudi takrat, ko bodo interesi različnih okolij različni.
Maja Robič, direktorica ZD Jesenice