V Cerkljah
Znatno zvišanje proračuna
Božja zapoved Ne laži naj bi veljala za vse ljudi, še posebej za komuniste, ki imajo za osnovo laž. Ko jim je še v nekdanji državi Jugi umrl njihov Bog, so postali precej zbegani, še posebno, ko se je podrla Sovjetska zveza, njihova zibelka komunizma. Takrat smo bili gospodarsko povsem na tleh, za vratom je stal srbski nacionalizem s Slobodanom Miloševićem na čelu. Ko smo slovenski kmetje ustanovili svojo Kmečko zvezo, so se tudi komunisti začeli sortirati in ustanavljati stranke. Nihče od njih si ni takrat upal izpodbijati volje Slovencev, izražene na plebiscitu, da ustanovimo lastno državo, četudi marsikateremu komunistu samostojna Slovenija ni bila opcija.
Slovenci smo bili trdno prepričani, da bomo zelo kmalu postali druga Švica. Da se to ni zgodilo, je toliko vzrokov, da bi jih bilo za celo knjigo, pa še bi ostali. Izvolili smo prve poslance, njihov šef je bil dr. France Bučar. Čeprav je postal demokrat, ni dovolil, da se obsodi komunizem, rekoč: samo preko mojega trupla. Ob koncu mandata so poslanci sprejeli zakon, po katerem so se od prvega do zadnjega lahko upokojili. Poslanec iz Tržiča se je takrat upokojil z 19 leti delovne dobe (bil je prvi Švicar – Slovenec). Poskrbeli so za svojo Švico, večina Slovencev pa še kar švica.
V Ljubljani, nasproti parlamenta, je postavljen spomenik revoluciji, ki pa je še najbolj napoti komunistom, ki bi radi videli, da bi slovenski narod pozabil, da so povzročili revolucijo in s tem bratomorno vojno. Radi bi slavili samo narodnoosvobodilno borbo. Na spomeniku je prepoznaven samo veliki revolucionar in morilec Edvard Kardelj - Krištof, ostali so brezoblične figure. Ob postavitvi so ga komunisti sami poimenovali, rekoč: to je pa Kardelj in njegovi slepci (to mi je povedal komunist, doma iz Tržiča).
Nisem član nobene stranke, ne leve ne desne, zato lahko dam nasvet Slovencem in Slovenkam, vsak naj se sam odloči, ali bo normalen državljan ali Kardeljev slepec. Nikjer v nobeni državi na svetu se komunizem še ni obnesel, povzročil pa sto milijonov in še in še smrtnih žrtev in le peščica njih je imela svojo Švico.
In še moje mnenje: spomenik revolucije sredi Ljubljane naj stoji in ostane v spomin in opomin vsem nam in zanamcem, da se ve, kaj se ne sme početi s slovenskim narodom.
Jože Meglič - Tič