Milijoni v rokah dobitnika

V Gorenjskem glasu je bil v petek, 22. avgusta, objavljen članek z naslovom Milijoni v rokah dobitnika. Ob tem srečnem dogodku za nekega občana občine Kranj, ki je v igri Eurojackpot zadel 37,3 milijona evrov, je kar 5,6 milijona evrov na svoj račun dobila tudi Mestna občina Kranj. Podobna sreča je pred nekaj leti doletela Občino Preddvor.

V navedenem članku je tudi izjava župana Mestne občine Kranj, ki pravi, da občina sicer še ne ve, kako in za kakšen namen se bodo prejeta sredstva porabila, bi pa bilo prav, da se porabijo za namene, od katerih bi imeli koristi prav vsi občani. Ob tem razmišlja v smeri, da bi se prejeta sredstva porabila za izobraževanje, šport ali kulturo.

Razmišljanje župana je korektno, da se pridobljena sredstva porabijo za potrebe, kjer bodo koristi za občane čim večje, me je pa kar močno presenetila ugotovitev, da med navedenimi možnostmi vlaganja prejetih sredstev ni omenjeno primarno zdravstvo.

Primarno zdravstvo na območju mestne občine Kranj izvaja zavod Osnovno zdravstvo Gorenjske oz. njegova enota ZD Kranj. ZD Kranj se že vrsto let sooča z velikimi prostorskimi težavami, saj razvoj zdravstvenih dejavnosti, ki jih izvaja, zahteva vedno večje kadrovske in še zlasti prostorske zmogljivosti. Po izgradnji prizidka k ZD Kranj pred 20 leti Mestna občina Kranj dejansko skoraj ni več vlagala lastnih proračunskih sredstev v razvoj in širitev prostorskih kapacitet primarnega zdravstva. V tem času so bile sicer izvedene številne prenove in adaptacije obstoječih prostorov (med večjimi celovita prenova zdravstvene postaje Stražišče in objekta Zobne poliklinike Kranj), izvedena je bila tudi energetska sanacija, vendar je bila velika večina vseh navedenih prenov in adaptacij financirana iz sredstev javnega zavoda oz. ZD Kranj. Tudi nakup prostorov v prizidku ZD Kranj od zasebnega lastnika je pred dvema letoma financiral javni zavod.

Prostorska stiska pri izvajanju primarnega zdravstva v Kranju je velika že vrsto let, saj se mora nekaj dejavnosti izvajati v najetih prostorih izven ZD Kranj, ambulanta za nujno medicinsko pomoč nujno potrebuje širitev, saj se dejavnost satelitskega urgentnega centra ne more izvajati celovito in strokovno, lesena zgradba na Gosposvetski ulici, kjer se izvaja dejavnost razvojne ambulante in je tudi sedež uprave javnega zavoda, je neprimerna in nevarna.

Vsi našteti problemi so znani že vrsto let, že skoraj 10 let se omenja rešitev v izgradnji stolpičev ob križišču Bleiweisove in Kidričeve ceste (projekt »severna vrata«), tudi projekt ustrezne širitve in prenove ambulante za nujno medicinsko pomoč je star več let.

Vse to so razlogi, zaradi katerih bi morala Mestna občina Kranj pri investiranju prejetih sredstev razmišljati tudi o vlaganju v razvoj in nujno sanacijo prostorskih težav primarnega zdravstva. Številne gorenjske občine, z velikimi vložki lastnih proračunskih sredstev, že vrsto let zelo uspešno rešujejo prostorske težave primarnega zdravstva na svojem območju. Tako bo jeseni odprt prizidek k ZD Tržič, pred dvema letoma je bil odprt prizidek k ZD Bled, pred nekaj leti je Občina Cerklje zgradila nov zdravstveni dom, v občini Radovljica sta bila v zadnjih desetih letih zgrajena dva prizidka k ZD Radovljica, občina Bohinj je povečala svoj zdravstveni dom itd.

Zavedam se, da so potrebe v Mestni občini Kranj številne in raznolike, je pa skrajni čas, da se takoj začneta tudi resno in strateško prostorsko reševanje in vlaganje v primarno zdravstvo.

Jože Veternik