Vodni vir Završnica
V pitni vodi so bile fekalije
Članek z zgornjim naslovom v Gorenjskem glasu naju je spomnil na koncert mladih umetnikov v Baročni dvorani. Trideset mladih fantov in deklet iz sedemnajstih evropskih držav nam je pričaralo čudovite melodije Mozarta, Sibeliusa, Brittna. Bilo je enkratno doživetje in moj prijatelj, ljubitelj klasične glasbe iz Ljubljane, je na koncu dejal, da je izbor glasbe, izvedba, vzdušje na tem koncertu preseglo koncerte Zlatega abonmaja v Ljubljani. Le dober teden prej pa smo lahko kar tri večere uživali na koncertih mladih glasbenikov, ki so se v Radovljici udeležili enotedenskega tečaja violine in klavirja, ki sta jih vodila znamenita glasbena pedagoga prof. Vasilij Meljnikov in prof. Slavush Gadijev. Tečaje in koncerte tudi med letom organizirata in vodita Cecilija Prenz Kopušar in njen mož Dušan v okviru Kulturnega društva La Casa de Kamna. Ko sem opazoval te mlade umetnike, sem se spraševal, ali se zavedamo, kakšno bogastvo prinašata v naše mesto. Ne samo glasbo in vrhunske glasbenike, tudi mladost, mlade glasbenike iz celega sveta, od katerih bodo mnogi postali svetovno znani, promocijo našega mesta, polepšanje življenja meščanom, ki ljubijo klasično glasbo. Hvala, Cecilija, hvala, Dušan!
Kaže, da se tudi na občini zavedajo, kaj pomeni njuno kulturno društvo La Casa de Camna za promocijo občine in butični turizem, ki si ga želimo. Žal pa šepa objavljanje in razporejanje, ne samo njunih, pač pa tudi drugih koncertov klasične glasbe, in zgodi se, da je na isti dan koncert v cerkvi v Kropi v Baročni dvorani in še kje ali pa razen plakata na vratih Graščine ni nikjer objavljeno. Tako se je zgodilo, da je 11. maja imela v Baročni dvorani pred skoraj prazno dvorano klavirski koncert ena največjih svetovnih pianistk Argentinka Martha Noguera, ki sedaj nastopa na turneji v največjih evropskih mestih. Zato pozdravljam ta članek in predlagam uredništvu GG, da čim večkrat objavi podobne članke, kajti prepričan sem, da veliko njihovih bralcev ljubi klasično glasbo.
Pa še to: Po končanem koncertu smo v bližnjem lokalu s prijatelji iz Ljubljane, ki imajo na Bledu počitniški apartma, sedli na čašo piva, nekaj po 10. uri pa se napotili proti domu. Linhartov trg se je počasi pripravljal k počitku, lokali so se praznili, vse je bilo že mirno. Pa reče prijatelj: »Blagor vama, ko bosta sedaj v miru zaspala, midva pa se bojiva, da bo na Bledu skoraj do jutra razgrajala pijana, razvajena angleška mladina, in bova bolj slabo spala.«
Avgust Mencinger, Radovljica