Aktualno
Delo zdravnikov danes, na dan stavke
Vse kaže, da so se graditelji te poti odločili za najdražjo možno in najbolj neugodno ter za povrhu še nevarno varianto. Ne bom komentiral glomaznega nadvoznega mostu pri Obrneh in odtočnih jaškov na vozni površini malo naprej, ki so povsem nepotrebni, ter še česa. Smrtno nevaren je namreč odsek pod železniško galerijo, kjer se s plazišča nad njo lahko zrušijo znatne mase kamenja in drobirja, poletijo čez galerijo in padejo natančno na kolesarsko stezo. Precej podobna je situacija nekaj deset metrov severno od galerije, kjer je hudourniška grapa. Tudi tu je bila železniška proga že večkrat zasuta, nazadnje menda pred kakima dvema letoma. Višek materiala je končal v vodi pod progo. Sedaj je tam kolesarska pot, ki pa je le slab meter nad vodno gladino. Da bo večkrat na leto poplavljena, je več ali manj jasno; pa ne samo tam. Odsekov, ki so na poplavnih območjih Save Dolinke, je v Soteski več, saj se vodna gladina lahko ob poplavah dvigne tudi za tri metre. Jasno je, da bo voda ob takih prilikah odnesla tudi znatne dele kolesarske poti, predvsem pod cestnimi mostovi, da o mulju, ki bo ostal na cestišču, sploh ne govorimo. Skratka – stroški vzdrževanja kolesarske poti skozi Sotesko bodo, če bo dograjena tako, kot kaže sedaj, znatni.
Rešitev? Temelji cestnega mostu, ki je nekoč stal nad jezom hidrocentrale, na zahodni strani še stojijo. Tam naj se postavi kolesarski most, pot pa spelje ob obstoječi avtomobilski cesti ali po travnikih pod nekdanjo železniško postajo Soteska, vsekakor pa tako visoko, da ne bo na dosegu poplav.
Ima smisel, da čakamo, da se komu res kaj zgodi?
Aleš Lajovic