Vodni vir Završnica
V pitni vodi so bile fekalije
Po temeljitem premisleku smo se žalujoči svojci odločili, da na glas povemo, kar nas moti.
Mogoče bomo s temi vrsticami pomagali tistim, ki bodo tudi sami šli skozi proces žalovanja in pogreba, ali pa bo ta kritika obrodila sadove tudi pri vodilnih na pogrebni službi Jeko, d. o. o., Jesenice, ki kot monopolisti zasedajo organizacijo pogrebov in si posledično zaradi odsotnosti konkurence lahko privoščijo manj ažurnosti …
Na začetku smo usklajevali dan pogreba, katerega datum so najprej iz njihove pisarne sporočili od danes na jutri, tako da se sorodniki iz daljnih krajev sploh ne bi mogli udeležiti pogreba, saj je že zaradi služb to neizvedljivo. Sprašujemo se, ali uslužbenci ne izhajajo iz lastnega razmišljanja, kako bi bilo njim organizirati pogreb v enem dnevu? Pogreb smo tako dorekli dan kasneje, na soboto.
Kot tradicionalna krščanska družina smo sami vprašali, ali bo v vežici postavljen križ ali ga prinesemo od doma. Obljubili so, da bo.
Križa ob prinosu žare ni bilo in so ga po dodatnem telefonskem posredovanju svojcev (v prostorih podjetja verjetno zaradi sobote ni bilo nikogar) čez nekaj časa končno postavili na njegovo mesto ob pokojnici.
Zakaj vsi dogovori, če osnovno ni izpolnjeno?
Ker je pokojnica vse življenje povezovala zvonjenje med pogrebom z odhodom duše v nebo in je bila, ker je večino časa živela na podeželju, vajena, da na pogrebih zvoni, vendar to na Blejski Dobravi ni možno, smo predlagali, da bi med pogrebno slovesnostjo po ozvočenju predvajali zvonjenje. Uslužbenec je obljubil, da so pripravljeni to omogočiti in celo pohvalil je idejo, vendar med pogrebom obljubljenega posnetka ni bilo.
Ker je bilo na pogrebu večje število starejših oseb, so pripravili tudi električni avtomobil.
Tudi žaro pokojnice so hoteli postaviti na zadnji del tega vozila, čeprav smo izrecno povedali, da bomo svojci sami nesli pokojnico do groba in smo o nošnji žare prejeli tudi ustna navodila.
Tako nerodno mesto za prevoz žare je bil predmet kritik že vse od začetka, pa še vedno nadaljujejo to prakso. Verjetno si svojci, ko je vse mimo, ne želijo beliti glave s takimi detajli, pa je premalo pisnih pritožb.
Ali bi tudi uslužbenci Jeka svoje svojce ob zadnjem slovesu peljali na prtljažniku električnega avtomobilčka? Med samim obredom pa je uslužbenec, ki je sicer lepo in spoštljivo usmerjal udeležence obreda, po dvakratnem opozorilu komaj izročil žaro sorodnici, ker to ni bilo nikjer napisano.
Vse to pišem, da si olajšam dušo pred pokojnico, da smo poskusili vse, da bi bil pogreb tak, kot so ga vajeni svojci in znanci iz drugih krajev, predvsem pa, da bi bil tak, kot si ga je, sem prepričana, pokojnica tudi sama želela, ter da bi opozorili bralce ob podobni družinski žalosti, da bodo pozorni, kaj vse lahko monopolisti na pogrebni slovesnosti izkrivijo.
Seveda smo najprej poskusili stvari urediti z odgovornimi, pa si v tednu dni od pogreba niso vzeli časa za klic in mnenje z njihove strani – monopolisti pač …
Upamo, da boste imeli ostali uporabniki njihovih storitev več sreče.
Marjetka Višnar, hči pokojnice