Dan Triglava
Praznik bi bil posvečen Triglavu
V Radovljici sta bila v Grajskem parku leta 1960 po načrtih arhitekta Eda Ravnikarja zgrajena obelisk narodnemu heroju Jožetu Gregorčiču in grobnica – kostnica z 71 padlimi partizani z območja planote Jelovica. V njej sta zanesljivo tudi dvojčka Radko in Sava Osredkar, 19-letna študenta iz Ljubljane, ki sta skupaj z Gregorčičem padla na Lipniški planini leta 1942.
Imen na grobnici – kostnici danes ni. Nekoč so bila, a so bila izbrisana. Edini danes razpoložljivi vir je zbornik Po poti spominov iz leta 1990. V njem zgodovinar Jože Dežman leta 1990 zapiše: »Krajevno okolje ne spoštuje pretirano intelektualne lastnine.« In dalje: »Radovljiški borci pa so hoteli spomeniku naprtiti še vlogo krajevnega spomenika in so (1.) v cvetno gredo posadili kamnite stebričke, (2.) nanje vklesali in nato izbrisali imena žrtev. Stebrički pa so ostali in (3.) bistveno krnijo prvotno ureditev.«
Prva trditev je neresnična, druga je danes nepreverljiva, tretja je lahko le estetska sodba zgodovinarja.
Da so kamniti stebrički, recimo jim rajši kvadri, del prvotne ureditve grobišča, priča fotografija iz leta 1960 (vir: DAR Osvobodilni boj v Radovljici iz leta 2016). Na eni od slik so kvadri vidni že v fazi gradnje. Njihovo število (28) simbolizira padle, Gregorčičeve soborce na Mošenjski ter Lipniški planini, in so zanesljivo pokopani v grobnici – kostnici v Radovljici. V zborniku Po poti spominov so za spomenik v Radovljici samo ta imena. Prepričan sem, da je arhitekt Edo Ravnikar predvidel zapis teh imen na kamnite kvadre. Imena so na vseh spomenikih NOB, tudi na ostalih Ravnikarjevih.
Ni skrivnost, da je grobišče – kostnica na elitni lokaciji v Grajskem parku v Radovljici za meščane že od nekdaj moteča, a takratna oblast je imela moč vsiliti marsikaj. Tudi borci v letu 1960 še niso bili kar nekaj. Kdaj in zlasti kaj se je dogajalo z imeni na grobnici, se danes ne da več ugotoviti, prepričan pa sem, da je bil z izbrisom imen storjen nedopusten pietetni zdrs. Tisti, ki bi lahko in tisti, ki bi celo morali kaj vedeti, danes molčijo. Dokumentov ni.
Poltretje desetletje imamo novo državo, od leta 2003 tudi Zakon o vojnih grobiščih, ki ureja to področje, tudi zapise imen. Opredeljene so odgovornosti ... Sklicevanje na intelektualno lastnino, zaščito dedičev avtorskih pravic arhitekta Eda Ravnikarja je v primeru grobnice – kostnice v Radovljici brezpredmetno, saj je bil leta 1993 Ravnikar še živ.
Na kvadre so bile letos, z dovoljenjem sorodnikov, prilepljene kovinske ploščice z imeni bratov Osredkar, take, kot so na pokopališčih. Pred letošnjo slovesnostjo, ki je tudi občinski praznik, so bile odstranjene. Upanje, da bi tako lahko umestili še preostala imena, je bilo prazno.
Tako spominska grobnica v Radovljici tudi po letošnji prenovi ostaja brez imen. Načrtovana je bila sicer nekakšna informacijska tabla, ki naj bi rešila tudi problem imen, a se tudi tu zavlačuje.
Partizani z Jelovice so tako poleg življenj v osvobodilni vojni izgubili tudi imena na svojem grobu. Hudo.
Borut Kersnik