Kinematograf se zapira
Kranjski Mojkino zapira vrata
Kranjčani izgubljamo Moj kino, edino kulturno shajališče ljubiteljev dobrega filma. Kamor, mimogrede, prihajajo na ogled kinopredstav tudi krajani bolj oddaljenih Domžal, Kamnika ipd. Pa se Kranj rad pohvali s svojo kulturnostjo, za katero gre zasluga, žal, edinole Prešernu. O, ne, Kranj veliko bolje sliši na besedo šport. Kar je sicer prav, zdrav duh v zdravem telesu. Tako ni težko postaviti zimskega drsališča pred Gimnazijo Kranj za tistih nekaj drsalcev; tudi ni težko najti soldov za vzdrževanje ledne dvorane ali celo gradnjo nove. In navsezadnje se je tudi težko odreči vabljivemu potovanju na Japonsko, kajne. Torej denarja dovolj!
A zdrav duh ustvarja tudi kultura v ožjem in širšem pomenu besede. Tako gledališče, film, knjiga … Ampak ne v Kranju, tu pomeni kino STROŠEK. Četudi bi bilo treba iz občinske blagajne za njegovo delovanje primakniti le neznaten del sredstev, namenjenih družbenim dejavnostim. Se torej sprašujem: Je res tako težko odvezati mošnjiček za dobre kinopredstave in ponuditi krajanom nova kulturna obzorja? In seveda hkrati pomagati požrtvovalnim skrbnikom – najemnikom kinodvoran, ki se, ob plačevanju visoke najemnine, trudijo v Kranj prenesti del tradicije izvrstnega Kinodvora iz Ljubljane. Kakopak ima tu ključno besedo lastnik zgradbe – družba Računovodstvo. In smo spet pri kapitalu!!! Ki mu ni mar!!!
Marjeta Demšar