Smučarski skoki
Nika Prevc v Zhangjiakouju do šeste zaporedne zmage v sezoni
»Hvala vsem, ki ohranjate te vrednote žive, da se resnica ne pozabi. Ne bomo pustili brisanja zgodovine.« (Goreljek 2025)
Kdo in česa »ne bomo pustili ...«?
Odgovor najdemo na praznovanju 80. in 35. obletnice.
80. obletnica konca 2. svetovne vojne in NOB nas zgodovinska korektnost spomni na razvoj komunistične družbe, dosežene z revolucijo. (gl. ustava SFRJ 1974) Za njen propad je bil pomemben plebiscit, ki ga praznujemo s 35. obletnico samostojnosti in enotnosti. V diktaturi komunizma smo bili indoktrinirani z zgodovinsko »resnico« in brisanjem tiste zgodovine, ki je svetlo stran vrednot NOB in oblasti ščitila tudi s kaznijo. Tudi po demokratizaciji ZZB in levi politični pol (ZZB+) še dandanes z »brisanjem« pohablja kolektivni spomin: npr. nekritično vračanje NOB v šole, obujanje kulta Tita in YU, boj proti zasebni lastnini ..., kar je v nasprotju z ustavnopravnimi temelji Slovenije.
Paradoks pa je, da je KP/ZK v ZZB+ kljub evropskim dokumentom »zbrisana« v dokumentih in govorih. Le v SD je KPS omenjena z ustanovnim kongresom na Čebinah, ki ga je počastila ministrica za kulturo.
Čebine so »kraj nesrečnega imena« za nepokopane žrtve komunističnega nasilja in za zbris dneva njihovega spomina ter s tem tudi partizanskega genocida nad Romi, tudi v govoru predsednika ZZB ob mednarodnem dnevu spomina na romske žrtve genocida.
Tako se nadaljuje nalog Z. Poliča 12. 6. 1945 »za odstranitev (zravnanje) z zemljo grobov političnih nasprotnikov in domačih izdajalcev«.
A spomin in resnica neizprosno odpirata »zbrisano« zgodovino:
– s Kardeljevo napovedjo oktobra 1940, da bodo šli komunisti v upor proti okupatorju, če bodo lahko izvedli revolucijo in bo to v interesu Rusije; to tudi pojasni od ZZB+ zanikano kolaboracijo z nacisti in preimenovanje (pogosto neomenjeno) PIF v OF ter neudeležbo KP na demonstracijah proti trojnemu paktu,
– z zaupno deklaracijo CK KPJ 16. 9. 1941, ki v 18. tč. navede nepreklicne ukrepe (8 tč. za likvidacijo) za izvedbo revolucije; SNOO je istega dne tudi definiral pojem izdajalca; ZZB+ ga še vedno uporabljajo,
– da so bili požigi vasi, likvidacije civilistov in družin l. 1941/42 razlog za vaške straže, kar je ustrezalo OF (A. Vode, str. 70); tak »zbris« se je l. 2022 zgodil tudi kustosu razstave NOB 1941–1942 in lanskoletni razstavi Ljubljana 1941–1945,
– da je bilo v Sloveniji 13 koncentracijskih in 20 delovnih taborišč (Mikula, 2013),
– da naštejem samo nekaj primerov.
In 35. obletnica samostojnosti in enotnosti: »Za ZZB leta 1990 in 1991 ni bilo dileme« (Križman, 9. 5. 2025), a na spletni strani ZZB je ne najdem.
Se bojijo spomina in resnice?
Franc Pintar, Bled