Zgodovina ni nikoli črno-bela

Vinharje – »Vojna je bila vsiljena, upor in boj pa so ljudje izbrali sami,« so poudarili na slovesnosti v spomin na poljansko vstajo. V Poljanah so namreč nacisti župnišče farne cerkve izbrali za skladišče orožja. »Ko se nakopiči orožje, pa se vojna hitro razplamti.« Ta nevarnost se je v novi preobleki spet priplazila med nas, so opozorili. »A iz izkušenj vemo, da je vsaka vojna kruta in pogubna ter umazan posel.« Ob tem so dodali, da nas čas spet postavlja pred enake preizkušnje: kaj lahko posameznik ali skupnost storita, da se zoperstavita zlu.

Letošnji slavnostni govornik, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje Tone Kregar, je priznal, da so ga k razmisleku o medvojnem dogajanju v krajih, kjer se je začela poljanska vstaja, spodbudile tudi vsakoletne polemike ob zaznamovanju obletnic dražgoške bitke, ki smo jim priča v javnem prostoru. »Sicer jih poskušam razumeti, čeprav se sprašujem, čemu služijo; nisem prepričan, da kakorkoli prispevajo k ohranjanju zgodovinskega spomina na to, kaj se je dogajalo pred 85 leti v vaših krajih in vaseh. Zgodovina ni nikoli črno-bela.« Ko se posameznik in skupnost znajdeta v tako ekstremnih razmerah, kot je vojna, je poudaril, na površje izplava marsikaj – od najplemenitejših vrednot sočutja, solidarnosti in tovarištva do najtemnejših plati človekovega bistva. Zato se mu zdi pomembno ohranjati spoštljiv spomin na vse žrtve. »A ne zato, da bi razvrednotili narodnoosvobodilni boj, pač pa da se vedno znova zavemo, kako tanka je meja med junakom in zločincem ter kako hitro lahko človek človeku postane volk.« Zato meni, da sodobna, demokratična družba ne sme omalovaževati svojih upornikov proti okupatorju, obenem pa mora zrelo in odgovorno varovati zgodovinski spomin ter negovati kulturo miru.