Zelena os v Kamniku nadgrajena

Kamnik – Kot so pojasnili na Občini Kamnik, je projekt zajemal nadgradnjo obstoječe prostočasne infrastrukture z novimi programi, ki občanom in obiskovalcem omogočajo raznovrstna doživetja ter kakovostno preživljanje prostega časa v naravi. Osrednji del projekta je bila prenova Keršmančevega parka, enega pomembnejših zelenih prostorov v mestu. Na občini pojasnjujejo, da je bila lokacija izbrana prav zaradi njegove vloge v mestnem prostoru. V parku so obnovili sprehajalne poti, uredili nove površine za počitek in druženje ter zasadili nova drevesa in uredili zelenice. Omeniti velja, da so posebej uredili tudi dostop do vode z dvema ploščadma in stopničasto leseno konstrukcijo, ki hkrati ščiti brežino pred erozijo.

Uredili še tri počivališča

Poleg Keršmančevega parka so v dolini Kamniške Bistrice urejedili še tri počivališča. Na Dedkovem pruhu so, kot pojasnjujejo na občini, uredili območje nekdanjega kamnoloma kremenovega keratofirja, ki je uvrščen med geološke naravne vrednote lokalnega pomena. Glavni namen ureditve je bil ustvariti počivališče za kolesarje na poti proti izviru Kamniške Bistrice. Na počivališču pri soteski Predaselj so nadgradili obstoječe počivališče z manjšim pokritim prostorom, informacijsko točko in ploščadjo za skupinske igre. Na počivališču pri izviru Kamniške Bistrice pa so sanirali terasasti dostop, ki je bil poškodovan zaradi neustreznega odvajanja meteorne vode, ter zamenjali urbano opremo.

Projekt se po navedbah občine umešča v širšo strategijo razvoja zelenih in javnih površin. Kot poudarjajo, z nadgradnjo Zelene osi ohranjajo obstoječo zasnovo, obenem pa dodajajo nove programe in interpretacijo prostora. »Ureditev turistične infrastrukture na štirih točkah ob reki predstavlja pomembno programsko in infrastrukturno nadgradnjo,« navajajo na Občini Kamnik, ki je projekt izvajala v sodelovanju z Zavodom za turizem in šport. Ta je bil zadolžen za vzpostavitev novih turističnih produktov, dodatno ponudbo za obiskovalce, promocijske aktivnosti in digitalizacijo. Projekt je bil sofinanciran iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost, občina pa bo, ker so izpolnjeni vsi zahtevani kazalniki in cilji projekta, prejela 287.318 evrov nepovratnih sredstev.