Jože Sodja, župan Bohinja, po prvem letošnjem rednem srečanju zgornjegorenjskih županov v Ribčevem Lazu / Foto: Marjana Ahačič
Jože Sodja, župan Bohinja, po prvem letošnjem rednem srečanju zgornjegorenjskih županov v Ribčevem Lazu / Foto: Marjana Ahačič
Zavrnili idejo o širitvi Skupnosti Julijske Alpe
Zgornjegorenjski župani so se tik po novoletnih praznikih že srečali na prvi letošnji koordinaciji. Tokrat so se jim pridružili tudi kolegi iz Posočja, pogovarjali pa so se o možnosti širitve članstva v Skupnosti Julijske Alpe. Idejo o tem, da se skupnosti pridružijo nove članice, so zavrnili, pozdravili pa so sodelovanje in povezovanje na ravni regijskih organizacij.
Ribčev Laz – Pobudo, ki je prišla z države in po kateri naj bi se skupnosti pridružile dodatne občine iz spodnjega dela Gorenjske ter Idrija in Cerkno, so zavrnili. Razlike med članicami, ki v skupnosti usklajeno sodelujejo že skoraj desetletje, in novimi bi bile namreč prevelike in zato ne bi omogočale optimalnih razmer za delo, niti starih niti potencialnih novih, so ugotovili.
»Sklep, ki smo ga danes sprejeli vsi župani pa tudi direktorji lokalnih turističnih organizacij, je bil, da sodelujemo tako, kot smo doslej, da delujemo na podlagi podpisanih pogodb in na način, kot smo si ga zastavili ob ustanovitvi Skupnosti Julijske Alpe,« je po koncu srečanja povedal župan Bohinja Jože Sodja.
Pobuda za širitev članstva je prišla z ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ki je pripravilo nadgradnjo ukrepa modela vodilnih destinacij slovenskega turizma in s tem povezanih dveh prihajajočih razpisov s področja turizma, ki naj bi spodbujala predvsem vzpostavitev upravljavskih struktur v okviru regionalnih turističnih destinacij, je po srečanju pojasnil Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj in koordinator Skupnosti Julijske Alpe. »V skupnosti Julijske Alpe smo že deset let tesno povezani in v bistvu že delujemo na način regionalne destinacijske organizacije. Glede na desetletno intenzivno skupno delo smo se odločili, da se na razpis kot Skupnost Julijske Alpe prijavimo samostojno, ob pomembnem dopolnilu, da smo pripravljeni na sodelovanje z drugimi, nastajajočimi regijami v okolici Julijskih Alp.«
Pri tem je poudaril še, da skupnost povezujejo ne le številni že pripravljeni in uporabljani upravni in strateški dokumenti, temveč tudi Triglavski narodni park oziroma Biosferno območje Julijske Alpe, kjer turizem predstavlja eno najpomembnejših gospodarskih panog. Dodal je še, da sicer pozdravljajo prizadevanja tako za regijsko povezovanje kot za sodelovanje in sistemsko financiranje regijskih organizacij.
Skupnost Julijske Alpe, v katero so vključene lokalne turistične organizacije občin Bohinj, Bled, Kranjska Gora, Gorje, Jesenice, Žirovnica in Radovljica, je bila ustanovljena leta 2018 in danes ob Ljubljani in Krasu predstavlja eno od zgolj treh regionalnih povezav v državi. »Trenutno smo najbolje organizirana regijska skupnost in s pogodbo za obdobje 2026–2030, ki nam ob zelo majhni vsoti denarja vendarle daje zadosten temelj za skupno delo in ki jo je poleg občin Biosfernega območja Julijske Alpe podpisal tudi Triglavski narodni park, nadaljujemo svoje poslanstvo.«
Skupnost je sicer v desetletju delovanja pripravila številne skupne projekte, ukrepe in strategije, predvsem na področju povezovanja kmetijstva in turizma, prometa in ohranjanja narave. Letos pričakujejo, pravi Langus, da bo na celotnem območju ustvarjenih slabih pet milijonov prenočitev, s čimer so povezani številni izzivi. A verjame, da z dokumenti, ki so že pripravljeni, in tistimi, ki jih bodo še oblikovali, regijo oblikujejo v razvito območje usklajenega razvoja kmetijstva, prometa in turizma, zavedajočo se lokalnega prebivalstva in vzorčno ne le v slovenskem, ampak tudi v širšem evropskem prostoru.