Prihodnja kranjska proračuna sta bila sprejeta z veliko podporo mestnih svetnikov. / Foto: Simon Šubic
Prihodnja kranjska proračuna sta bila sprejeta z veliko podporo mestnih svetnikov. / Foto: Simon Šubic
Zadolžitev malenkost nižja
Kranjski mestni svetniki so v sredo dokončno potrdili proračuna za prihodnji dve leti. Prihodnje leto se lahko Mestna občina Kranj zadolži za milijon evrov manj, kot je bilo sprva predvideno.
Kranj – Kljub nekaj skepse zaradi predvidenega zadolževanja v prihodnjih dveh letih in drugih pomislekov je kranjski mestni svet na decembrski seji dokončno potrdil proračuna za leti 2026 in 2027. V prihodnjem letu predvidevajo skupaj z odplačilom dolga 125 milijonov evrov porabe in 102,4 milijona evrov prilivov. Ti so se od proračunskega osnutka predvsem zaradi višje povprečnine dvignili za dobre štiri milijone evrov. Razliko med prihodki in odhodki bodo pokrivali s prenosom okoli 6 milijonov neporabljenih sredstev v letošnjem letu in z zadolževanjem v višini do 16,7 milijona evrov, kar je za milijon evrov manj, kot je bilo načrtovano v osnutku proračuna. V letu 2027 se bodo izdatki predvidoma znižali na 115,4 milijona evrov, prihodki pa naj bi znašali 92,1 milijona evrov. Večino manka na strani prilivov nameravajo zakrpati z zadolževanjem do višine 23,5 milijona evrov.
Proračuna vsebujeta vse največje investicije, ki so jih začrtali že v osnutkih. Za investicije bodo sicer v letu 2026 namenili več kot 56 milijonov evrov, v letu 2027 pa predvidoma 44,3 milijona evrov. Največji projekti bodo izgradnja infrastrukture v Poslovni coni Hrastje, gradnja kanalizacije, energetska sanacija občinskih stavb, gradnja novih kolesarskih povezav od Planine do Poslovne cone Hrastje in brvi čez Savo od Jame do Prebačevega, prenova in dozidava vrtca ter šole na Kokrici, ureditev prostora med Kidričevo in Bleiweisovo cesto na Zlatem polju, nov vrtec Sonček na Planini, celostna ureditev ...
V razpravi je Janez Černe (SD) predlagal amandmaja, s katerima bi znižali višino sredstev, ki jih lahko župan brez odobritve mestnega sveta prerazporedi znotraj proračuna, in sicer s 25 odstotkov na največ 15 odstotkov vrednosti posameznega proračunskega programa ter z 250 tisoč evrov na 100 tisoč evrov za posamezen projekt. Takšne omejitve so v preteklosti že bile, mestni svetniki pa bi bili s tem bolje seznanjeni, kaj se dogaja s projekti in proračunskimi sredstvi, je pojasnil nekdanji podžupan. Župan Matjaž Rakovec je amandmajema nasprotoval, ker da se bo s tem zmanjšala fleksibilnost in operativnost mestne uprave, prav tako pa je predlagana omejitev na 25 odstotkov vrednosti programa skladna s priporočili ministrstva za finance. Amandmaja nista bila sprejeta.