Z garažno hišo izboljšanje stanja

Cerklje – Z današnjim dnem se zaključuje javna razgrnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za garažno stavbo na Jezercih. Občina Cerklje je javnosti predstavila dopolnjen osnutek dokumenta, ki na omenjeni krvavški planini predvideva umestitev objekta s sistemom parkiranja v treh kletnih etažah in na nivoju pritličja. Ena ključnih usmeritev pri načrtovanju je bila, da se objekt čim bolj prilagodi konfiguraciji terena in krajinskim značilnostim prostora, je na javni obravnavi prostorskega načrta pojasnila Martina Tomšič iz UB urbanističnega biroja iz Kamnika. Maksimalni tloris znaša približno 125 metrov v dolžino in 65 metrov v širino; v skladu s tem je v garažni stavbi trenutno predvidena ureditev 650 mest za osebna vozila, 33 za gibalno ovirane osebe, 19 za kombije, 16 za avtodome, devet za motorna kolesa in tri mesta za avtobuse. Dejansko število parkirnih mest se bo določilo v nadaljnjih projektnih fazah, predvsem v okviru dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, je dodala predstavnica urbanističnega biroja.

Celovito izboljšanje stanja na Krvavcu

Izvedba predvidene ureditve bi po besedah Martine Tomšič vzpostavila pregleden, varen in funkcionalen prometni režim, ki bi odpravil oziroma zmanjšal obstoječe prostorske in prometne pomanjkljivosti. Izboljšala bi tudi varstvo voda. »Predvidena ureditev ne pomeni poslabšanja obstoječega stanja, temveč njegovo celovito izboljšanje,« je poudarila.

Župan Občine Cerklje Franc Čebulj je na javni obravnavi opozoril, da je večina sedanjih parkirnih prostorov na območju Krvavca nelegalnih in da se ob koncih tedna število vozil povzpne tudi do okoli tisoč. Z garažo oziroma omejitvijo prometa bi po njegovem mnenju lahko ohranili turizem in hkrati ščitili okolje, zlasti vodne vire za več kot trideset tisoč ljudi v občinah Cerklje, Šenčur, Kranj, Vodice in Komenda. »Delati moramo na tem, da bomo krvavško vodo lahko še dolgo pili,« je poudaril. Verjame, da se bo našel investitor garažne stavbe, možnost za izvedbo projekta vidi tudi v javno-zasebnem partnerstvu, najbolje pa bi bilo, razmišlja, da bi investicijo prevzela občina. »Tako bi lahko neposredno skrbela za upravljanje prometa na Krvavcu,« meni Čebulj.

Pobudo za izdelavo prostorskega načrta je podala Pašna skupnost Jezerca. Kot nam je povedal predsednik Marko Kuhar, so se takrat pogovarjali s potencialnim investitorjem. Zamisel o garaži so bila povezana z idejo o izgradnji žičniške naprave, ki bi planino Jezerca povezala s Kriško planino, je pojasnil in dodal, da je tudi njihov cilj ureditev parkiranja in zaščita vode.

Pomisleki, pripombe

V RTC Krvavec po besedah pomočnice direktorja Barbare Trebušak menijo, da bi bila garažna hiša morda polno zasedena v zimskih mesecih, večji del leta pa bi bile kapacitete slabo izkoriščene. Bolj se jim zdi smiselna ureditev parkirnih površin v dolini. Število vozil, ki ga navaja župan, ni tako visoko, je dejala; res pa je, da so obiskovalci začeli bolj množično prihajati na Krvavec z avtomobili po tem, ko je bila asfaltirana povezava do zgornje postaje gondole. To bi po njenem mnenju lahko rešili z ustrezno zaporo oziroma omejitvijo prometa. »Kar pa ni v pristojnosti RTC Krvavec,« je dodala. Glede investicije v novo žičnico od Jezerc do smučišč je dejala, da bi bila možna ob podpori države oziroma sofinanciranja iz evropskih sredstev; trenutno, je poudarila, imajo namreč prednost projekti umetnega zasneževanja.

Javna obravnava prostorskega načrta za garažno stavbo na Jezercih / Foto: Ana Jagodic Dolžan

Alpe Adria Green, mednarodno društvo za varstvo okolja in narave, je v okviru javne razgrnitve podrobnega prostorskega načrta za garažno stavbo podalo pripombe na načrtovano gradnjo, zahteve za dodatne strokovne presoje in tudi prijavo za stranskega udeleženca v postopku prostorskega načrtovanja. Na javni obravnavi načrta v prostorih cerkljanske občine ni bilo prisotno. »Škoda,« je dejal župan, »predstavniki društva bi lahko bolje spoznali situacijo na Krvavcu.«

V razpravi ob predstavitvi načrta so bili izraženi predvsem pomisleki o izvedljivosti in ekonomiki projekta. Nekaj odzivov, smo izvedeli na občinski upravi, je v minulih dneh prispelo še po pošti. Martina Tomšič iz UB urbanističnega biroja je povedala, da bodo vse podane pripombe pregledali, pripravili stališča ter izdelali predlog prostorskega načrta. Temu bo sledilo pridobivanje končnih mnenj nosilcev urejanja prostora.