V Bohinju jeseni pričakujejo več domačih gostov

Bohinj – V turistični destinaciji Bohinj so med junijem in avgustom zabeležili 174.087 prihodov in 485.244 nočitev, kar predstavlja 4,3-odstotno rast nočitev v primerjavi z istim obdobjem lani. Avgust je še posebej izstopal s 14-odstotnim povečanjem števila nočitev. Do konca septembra letos je Bohinj obiskalo skupno 283.324 gostov, ki so ustvarili 764.900 nočitev s povprečno dobo bivanja 2,8 dneva.

Med obiskovalci so v poletni sezoni prevladovali tuji turisti, ki so prispevali 83,9 odstotka vseh nočitev, medtem ko so domači gostje ustvarili 16,1 odstotka. Največji delež tujih gostov prihaja iz Nemčije (17,5 odstotka), sledijo Češka (11,5 odstotka), Nizozemska (8,1 odstotka), Belgija (7,1 odstotka), Francija (5,9 odstotka) in Velika Britanija (5,1 odstotka). Kot pravi Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, je zasedenost nastanitvenih kapacitet spodbudna tudi v jesenskem času in je primerljiva z lanskim letom.

»Čeprav nemški trg, ki velja za enega najpomembnejših pri nas, beleži rahel upad, opažamo povečano število turistov iz Francije in Velike Britanije. Delež slovenskih gostov naraste v jesenskih in zimskih mesecih, zlasti med jesenskimi počitnicami, ko pričakujemo, da jih bo več kot tujih,« je pojasnil Langus in dodal, da bodo v tem času pripravili pester program aktivnosti za družine in otroke, kulturne ter kulinarične dogodke, kot je festival sira in vina.

Usmerjanje obiska

Po Langusovih besedah največja izziva destinacije ostajata učinkovito usmerjanje obiskovalcev in urejanje prometnega režima. »Prizadevamo si omiliti pritisk množičnega turizma na najbolj priljubljenih območjih, kot je okolica Bohinjskega jezera, pa tudi v visokogorju. Kljub številnim ukrepom, kot so opozarjanje na varnost in spodbujanje obiska manj obljudenih poti, je obremenitev še vedno občutna, vendar so ukrepi že prinesli določene rezultate,« je poudaril.

Eden izmed prvih korakov je bila promocija lažjih pohodniških poti, kot je denimo Juliana Trail. Poleg tega so z digitalizacijo zunanjih aktivnosti v Alpah omogočili, da se obiskovalci lažje usmerjajo proti manj obiskanim destinacijam, kar pripomore k razpršitvi. »Pri tem gre za dolgoročen proces, pri katerem bo ključnega pomena sprememba navad obiskovalcev,« je prepričan Langus.

Uspešno se spoprijemajo tudi s prometno obremenitvijo, in sicer z uvedbo alternativnih možnosti, kot so javni prevoz in prevozi na klic, obenem pa so omejili parkiranje neposredno ob jezeru. »Številni obiskovalci še vedno pričakujejo, da bodo lahko parkirali neposredno ob jezeru, vendar zaradi omejenih parkirnih mest to vedno ni mogoče. Kljub začetnim izzivom smo že zaznali, da ljudje postopoma sprejemajo nove rešitve in uporabljajo javni prevoz, saj so bili avtobusi ob določenih dneh docela polni,« je dodal.

​Plovbni režim

Do naslednje sezone pričakujejo tudi spremembo plovbnega režima na Bohinjskem jezeru in reki Savi. »Intenzivno se ukvarjamo z ureditvijo vseh deležnikov, ki uporabljajo jezero, ter z nadzorom, kdo in s kakšnimi plovili lahko dostopa vanj. Še posebno nas skrbi morebitna kontaminacija zaradi supov in čolnov, ki jih prinesejo turisti in lahko negativno vplivalo na kakovost vode,« je pojasnil Langus in dodal, da bi spremembe prinesle ravnovesje med vsemi uporabniki voda, kot so turistične agencije, obiskovalci, ribiči, kopalci in drugi.

Ob tem razmišljajo tudi o popolni prepovedi plovbe za motorna in električna plovila, z izjemo tistih, ki so del javnega prevoza. »Naš cilj je ohraniti Bohinjsko jezero kot vzor visokogorskega jezera, kjer lahko obiskovalci uživajo v neokrnjeni naravi, ne da bi jo obremenjevali s hrupom in onesnaževanjem,« je sklenil Langus.