Trajnostni hotel, ki diha z lokalnim okoljem

Snovik – V začetku junija je vrata odprl štirizvezdični NaturHotel Snovik Superior v Termah Snovik, ki združuje Kneippovo filozofijo zdravja s trajnostnim in zelenim turizmom. Investicija v vrednosti 24 milijonov evrov, za katero so pridobili tudi 1,8 milijona evrov z Načrta za okrevanje in odpornost, je zajemala gradnjo hotela z 72 sobami ter kongresnega centra in spremljajočo infrastrukturo z garažno ploščadjo. V prihodnjem letu nameravajo odpreti razširjeni termalni bazen s Kneippovo jamo in nadgrajenim velneškim centrom.

V ospredju trajnostni pristop in Kneippova filozofija

V Snoviku, kjer so investicijo podrobneje predstavili v torek, so poudarili, da gre za prvi slovenski trajnostni hotel, v katerega je tkana Kneippova filozofija zdravja. Vse sobe objekta, ki ga je zasnoval arhitekturni biro Studio Pirš, so razporejene v štirih nadstropjih lesene konstrukcije, v čim večji meri pa so se trudili uporabljati lokalne materiale.

Prokurist in idejni vodja Term Snovik Ivan Hribar je pojasnil, da je bila odločitev za izgradnjo hotela naravna nadgradnja dolgoletne trajnostne usmeritve term. »V vseh teh letih nas ni vodila želja po tem, da bi bili največji, ampak da bi bili drugačni. NaturHotel Snovik je dokaz, da lahko vztrajnost, sodelovanje in jasna vizija ustvarijo nekaj, na kar je lahko ponosna celotna dolina,« je dejal. Hotel deluje na stoodstotno obnovljivo energijo. Lesno biomaso pridobivajo od lokalnih kmetov, na streho pa so namestili tudi dvestokilovatno sončno elektrarno. Kot je še poudaril Hribar, so k delu in dobavam v čim večji meri pritegnili lokalne izvajalce.

Krepijo tudi kongresni turizem

Kot je pojasnila direktorica Katarina Adam, hotel lahko sprejme 199 gostov, poleg standardnih dvoposteljnih pa imajo tudi nadstandardne sobe, gostom pa sta na voljo tudi igralnica in otroški kotiček. Kulinariko lahko preizkušajo v hotelski restavraciji in a la carte restavraciji Zarja. »Naša želja je, da gost odide domov bolj spočit, bolj umirjen in bolj povezan sam s seboj,« je dejala.

V hotelu sta tudi kongresni center, ki sprejme do 286 obiskovalcev, in manjša dvorana za največ šestdeset gostov, s čimer se nadejajo krepitve kongresnega turizma.

Hotel, ki velja za največjo investicijo v zgodovini term, bo dodatno okrepil vlogo Term Snovik kot največjega ponudnika prenočitvenih kapacitet v občini in enega večjih v regiji. Do konca letošnjega leta v novem hotelu načrtujejo 12 tisoč nočitev, pri čemer je skoraj polovica kapacitet že rezerviranih, dobra polovica rezervacij pa prihaja iz tujine. V prvih dneh po odprtju je hotel že zabeležil več kot tisoč nočitev in sprejel goste iz 15 držav, med njimi tudi gorske tekače, ki so se udeležili evropskega prvenstva, ki je nedavno potekalo v Kamniku.

Investicija, pomembna za občino in državo

Nova investicija predstavlja pomembno dodano vrednost za razvoj turizma v občini in tudi širši regiji, kar je poudaril tudi kamniški župan Matej Slapar. Ob tem je spomnil na dolgoletno tradicijo zdraviliškega turizma v občini, ki je nekoč živela predvsem s Prašnikarjevim Kurhausom, kjer so že pred 150 leti razvijali tudi Kneippovo metodo zdravljenja. »Prepričan sem, da bo zaradi vas ta filozofija živela tudi v prihodnje,« je povedal.

Generalna direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport Dubravka Kalin pa je hotel uvrstila med največje projekte v okviru investicijskega cikla slovenskega turizma, vrednega več kot 121 milijonov evrov, in ga poudarila kot pomemben prispevek k desezonalizaciji ter razpršitvi turističnih tokov. »Prav s pomočjo term, in Terme Snovik so tukaj zelo pomemben igralec, nam uspeva udejanjati celoletni turizem. Slovenija je bila namreč še do nedavnega peta najbolj sezonska država v Evropski uniji, zato gredo napori države v smer, da čim bolj krepimo desezonalizacijo. Terme, ki lahko goste sprejemajo skozi celo leto, pri tem igrajo ključno vlogo,« je dejala.

Odprtje je doslej prineslo tudi deset novih zaposlitev, podjetje pa je sklenilo tudi številna pogodbena sodelovanja. Vodstvo poudarja medgeneracijsko zaposlitveno politiko in v delo vključuje tudi dijake, študente in upokojence, večina kadra pa prihaja iz lokalnega okolja.