Tudi pred Lidlom v Bistrici pri Tržiču je za njihove kupce dovoljeno brezplačno parkiranje do 90 minut. Po preteku tega časa je parkirišče, ki je doslej reševalo stisko pomanjkanja javnih parkirišč na tem območju, plačljivo. / Foto: Nik Bertoncelj
Strožje nad dnevno parkiranje
Trgovska družba Lidl Slovenija je pred nekaterimi svojimi trgovinami uvedla nov parkirni režim, saj opažajo, da so parkirišča pogosto uporabljena kot javne površine, na katerih so vozila več ur ali celo dni, kar zmanjša dostopnost za njihove kupce.
Bistrica pri Tržiču – Pred nekaterimi Lidlovimi trgovinami, na Gorenjskem v Kranju, Lescah in Bistrici pri Tržiču, so uvedli nov parkirni sistem brez zapornic. Kamere ob vstopu in izstopu zaznajo registrsko številko vozila. »Možnost parkiranja pred Lidlovimi trgovinami je bila že doslej namenjena našim kupcem, pri čemer je bilo parkiranje dovoljeno do devetdeset minut. Ker obiskovalci parkirišč omejitve parkiranja pogosto niso upoštevali in ker prisotnost zapornic lahko pomeni tudi možnost okvar in zastojev, pred izbranimi (devetimi) trgovinami po Sloveniji trenutno uvajamo nov, sodoben parkirni sistem BetterPark, ki ga upravlja družba Nexobility Solutions in ki temelji na tehnologiji samodejnega prepoznavanja registrskih tablic prek kamer in deluje brez fizičnih zapornic. To bo poenostavilo in olajšalo dostop do parkirišč našim kupcem, obenem pa preprečevalo situacije, ko ne najdejo parkirnih mest, ker so tam neupravičeno parkirali drugi,« so pojasnili v Lidlu Slovenija.
Poudarili so, da je po preteku dovoljenega brezplačnega parkiranja treba parkirnino poravnati na parkomatu. Višina parkirnine znaša štiri ali pet evrov na uro, odvisno od posamezne lokacije. Parkirnino je možno poravnati v 24 urah po zaključenem parkiranju, v primeru neporavnane parkirnine pa uporabnik od upravitelja parkirišča dobi obvestilo o čezmernem času parkiranja, del katerega je tudi račun. Nekatere je tako že presenetila Lidlova pošta z računom za celodnevno parkiranje v znesku petdeset evrov.
V Lidlu Slovenija zagotavljajo, da parkirni sistem v celoti deluje skladno z veljavno zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov (GDPR in ZVOP-2). Pri Informacijskem pooblaščencu Republike Slovenije so pojasnili, da v praksi upravljavci zasebnih parkirišč, zlasti tistih pred trgovinami in trgovskimi centri, za nadzor in upravljanje parkiranja uporabljajo sistem avtomatskega prepoznavanja registrskih tablic vozil, za beleženje oziroma zbiranje podatkov o registrskih tablicah pa mora obstajati ustrezna pravna podlaga skladno s Splošno uredbo o varstvu podatkov. Po mnenju Informacijskega pooblaščenca bi upravljavec parkirišča morebiti lahko izkazal zakoniti interes za pridobivanje osebnih podatkov po določbi ZVOP-2 za tiste posameznike, pri katerih bi se lahko izkazalo, da je nastala obveznost glede plačila parkirnine in da te svoje obveznosti niso poravnali in bi želel zato tak dolg od njih izterjati prek sodišča ali drugih pristojnih organov javnega sektorja.
Pri Informacijskem pooblaščencu opozarjajo tudi na temeljno načelo omejitve shranjevanja podatkov, skladno s Splošno uredbo o varstvu podatkov, s katero se osebni podatki lahko hranijo le, dokler je to potrebno za izpolnitev namena njihovega zbiranja. Vsak posameznik pa lahko pri upravljavcu parkirišča zahteva in pridobi informacije o obdelavi njegovih osebnih podatkov s sistemom avtomatskega prepoznavanja registrskih tablic vozil.
