Spomin na pobite in pregnane

Sorica – Septembra leta 2015 so na zidu župnijske cerkve svetega Nikolaja v Sorici odkrili spominsko ploščo z imeni 26 domačinov iz vasi pod Ratitovcem Spodnja in Zgornja Sorica, Spodnje in Zgornje Danje, Ravne, Torka, Podporezen in Geblarje. Večino od njih je nova komunistična oblast 17. maja leta 1945 odpeljala neznano kam in ubila. Le pet jih ima svoje grobove, za vse druge pa je kraj groba neznanka. Dodaten udarec pa so te vasi v župniji Sorica doživele decembra istega leta, ko je bilo nad sto domačinov pregnanih v Avstrijo. Kasneje so se vrnili, vendar so bili zaznamovani in je bilo okolje do njih večinoma neprijazno.

V nedeljo so se v Sorici spomnili 80. obletnice teh žalostnih dogodkov. Uvod v slovesnost, ki sta jo organizirala Župnija Sorica in Nova Slovenka zaveza, je bila sveta maša, ki jo je v soriški cerkvi daroval davški in soriški župnik Mirko Turk, udeležili pa so se je tudi župan Železnikov Marko Gasser, predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin in predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS) Janez Janša. Marija Gasser je v imenu Župnije Sorica prebrala zahtevo za izvedbo postopkov v zvezi z izginulimi rojaki iz vasi soriške župnije, za katere uresničitev je pristojna vlada Republike Slovenije. Zahtevo so podpisali tudi udeleženci nedeljske svečanosti. Povedala je, da je po najnovejših podatkih v župniji Sorica kot žrtev komunizma umrlo 38 ljudi. Do postavitve spominske plošče so svojci nekaterih žrtev molčali.

Po maši je bila pred cerkvijo svečanost, na kateri je pel cerkveni pevski zbor Sveti Peter iz Selc pod vodstvom zborovodje Vinka Rovtarja in organista Toneta Potočnika. Govornika sta bila predsednik dr. Matija Ogrin in Janez Janša.

Dr. Matija Ogrin je povedal, da je na več kot 200 slovenskih spominskih ploščah v spomin na žrtve komunizma napisanih skoraj 15.000 imen. Za prebivalce Sorice, Danj in sosednjih vasi je povedal, da so bili med vojno stalno med tnalom in nakovalom, in da pušk, ki so jih sprejeli za obrambo, niso nikdar uporabili. Čeprav je bil v teh krajih pod Ratitovcem med vojno sorazmeren mir, ki ga ni hotela kaliti nobena od vojskujočih se strani, so bili ljudje po vojni hudo kaznovani. Govornik je dejal, da gotovo tudi zato, ker niso sprejemali komunistične ideologije, ker so hoteli braniti svoj dom in ohraniti običaje, s katerimi niso nikogar ogrožali. Glede umorjenih pod Macesnovo Gorico, katerih posmrtni ostanki so v Škofji Loki, je dejal, da jih mora država dostojno pokopati v Ljubljani, in ne na Teharjah, čemur bodo nasprotovali.

Janez Janša je dejal, da je prišel čas, ko je spomin zmagal nad pozabo. Ker je čas zanikovanja zločinov minil, se je začel čas opravičevanja. Zagotovo pa bo prišel tudi čas za resnico in za spoštljiv pokop zamolčanih žrtev, vendar ne nekje daleč. Tako bodo vrnjeni v naš spomin. Glede bližnjega referenduma je dejal, da ne gre le zanj, ampak tudi za širši problem zmage kulture življenja nad kulturo smrti. Spomnil je na člen slovenske ustave o nedotakljivosti življenja.