Kopanje v Bohinjskem jezeru je kljub pojavu gošče varno, je pa potrebna previdnost predvsem pri otrocih in tudi živalih, ki bi delce gošče lahko skupaj z vodo zaužili. Fotografija je simbolična. / Foto: arhiv Gorenjskega glasa
Spet zaznali povečanje plavajoče gošče
Zaradi visokih temperatur in sušnih razmer so na posameznih delih Bohinjskega jezera ponovno nastale plavajoče gošče. Pristojni opozarjajo na previdnost, a tudi poudarjajo, da je voda v jezeru sicer čista in primerna za kopanje.
Bohinj – V Bohinjskem jezeru je tudi letos, po tednih sušnega in vročega poletja, na nekaterih delih opaziti povečano količino plavajoče gošče. Ta se je sicer v začetku meseca pojavila približno deset metrov od obale. Podobna je gošči, kakršna se je v jezeru pojavljala že lani, a jo letos opažajo v občutno manjši količini.
Nacionalni inštitut za biologijo je v odvzetih vzorcih zaznal potencialno strupene cianobakterije, ker pa se strupene snovi iz gošč v okoliško vodo sproščajo le v minimalnih količinah, je kopanje za ljudi načeloma varno, pravijo strokovnjaki. Kljub temu zlasti otrokom odsvetujejo stike z goščo, predvsem takšne, ki bi lahko vodili do zaužitja.
Kot je poudaril župan Bohinja Jože Sodja, Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) v skladu z veljavno zakonodajo redno izvaja monitoring kakovosti kopalnih voda, ki kaže, da mikrobiološka kakovost kopalnih voda v Bohinjskem jezeru sicer ostaja skladna.
»To pomeni, da je kopanje v jezeru varno,« je zagotovil župan. »Smo pa opozorilo o pojavu gošče posredovali javnosti in ljudi posvarili, naj se na območjih, kjer je prisotna, ne kopajo in naj v vodo ne puščajo psov, za katere je veliko nevarnejša kot za ljudi,« je opozoril Sodja.
Letos so goščo zaznali predvsem v zalivu Naklove glave, in sicer kakih deset metrov od obale. / Foto: Marjana Ahačič
Poudaril je še, da stanje v jezeru stalno spremljajo pristojne strokovne institucije, s katerimi se pogovarjajo o situaciji in potencialnih ukrepih. »A ne le o gošči, temveč o celotnem jezeru. To se namreč v zadnjih letih segreva, postaja pretoplo, kar povzroča veliko škodo. Zaradi različnih vplivov iz okolja, ne le zaradi kmetijstva in turizma, se spreminja tudi obala. Storili bomo vse, da bomo jezero obdržali v dobri kondiciji; za sedaj je še, voda je v njem čista in neoporečna.«
Kot so v okviru projekta Ciano SLO pojasnili strokovnjaki, potencialno strupene cianobakterije, ki so jih zaznali v odvzetih vzorcih, rastejo na kamnih ali drugi podlagi v vodi, se sčasoma od nje odlepijo in nato plavajo na gladini vode v obliki gošče. Z analizami so potrdili tudi prisotnost genov za sintezo anatoksinov. Ti so bili prisotni tudi ob lanski zastrupitvi več psov na območju jezera.
