So dekleta, ki so zaljubljena v hrošče

Lesce – »Kot ena velika družina smo. Srečamo se z ljudmi, s katerimi se vidimo enkrat na leto, a je tako, kot bi bili skupaj včeraj. Fantje se seveda pogovarjajo o 'mašinah',« je v petek, ko so se ljubitelji zračno hlajenih volkswagnov šele zbirali na letališču v Lescah, v smehu dejala Ana Vidic. Sama je v hrošče zaljubljena že od 19. leta, in če se je od takrat zamenjal tudi kakšen partner, je ljubezen do enega in edinega, hrošča, ostala. Trenutno je to VW hrošč 1300, letnik 1972, kultni dvovratni avtomobil z zračno hlajenim štirivaljnim bokser motorjem. Z njim je prepotovala že dobršen del Evrope, odpelje jo na morje, z njim skoči tudi samo do trgovine ...

Ana je tajnica VW Hrošč kluba Slovenija in članica organizacijske ekipe, ki vsako leto avgusta poskrbi, da se ljubitelji legendarnih Volkswagnovih zračno hlajenih vozil na štiridnevnem srečanju v Lescah počutijo odlično. Pridejo iz različnih držav, od Balkana do Velike Britanije, v sproščenem vzdušju kampirajo, se družijo, izmenjujejo izkušnje, zgodbe in spomine. Letos se jih je pripeljalo skoraj dvesto, in sicer z različnimi VW vozili, od hroščev do legendarnih VW T1, ljubkovalno bullijev oziroma hipi kombijev. Organizatorji so za udeležence vseh starosti pripravili družabne aktivnosti, tombolo, karaoke, vlečenje vrvi, večere ob živi glasbi. Letošnje srečanje je bilo obarvano v slogu rockabillyja in sobotna večerna zabava je potekala v slogu tega glasbenega obdobja. Vrhunec srečanja pa je bila sobotna panoramska vožnja do Zbiljskega jezera, ko se je kolona volkswagnov zapeljala po gorenjskih cestah.

Kolona najrazličnejših volkswagnov se je z letališča v Lescah zapeljala po gorenjskih cestah do Zbiljskega jezera. / Foto: Urška Peternel

Toda zakaj ravno ljubezen do hroščev? Po besedah Ane Vidic je hrošč poseben, srčen avto, s katerim se je najlepše zapeljati počasi, po starih cestah. »In je to to!« Toda kaj, če se kaj pokvari? »Jaz s svojim hroščem upam povsod po Evropi, ker v vsaki državi koga poznam. Sicer pa dekleta znamo tudi kaj zamenjati, nekatere pa ga znajo kar fajn 'pošraufat'.«

Sicer pa ima vsak avtomobil svojo zgodbo. Nekateri so ostali skoraj takšni, kot so zapeljali iz tovarne, spet drugi so dobili novo življenje v rokah strastnih navdušencev. V štirih dneh so si jih prišli ogledat tudi številni obiskovalci, Lesce pa so bile nekaj dni evropsko središče ljubiteljev volkswagnov.