Regijski depo bo v nekdanjem Šeširju

Ljubljana – Vlada je prejšnji teden na predlog ministrstva za kulturo potrdila program gradnje objektov za varno hrambo premične kulturne dediščine, vreden 36 milijonov evrov. »Program je nastal na podlagi zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev in je neposreden odziv države na poplave avgusta 2023, ki so razkrile veliko ranljivost obstoječe depojske infrastrukture arhivov in muzejev. Izvajal se bo v obdobju od 2026 do 2028. Z njim bo država zagotovila dobrih 18.000 kvadratnih metrov novih varnih depojskih prostorov na najbolj ogroženih območjih in dolgoročno izboljšala pogoje za delo arhivov in muzejev. Vzpostavljena bo mreža regijskih arhivskih in muzejskih depojev v Mariboru, Celju, Slovenj Gradcu, Škofji Loki in na Ravnah na Koroškem,« so sporočili iz urada za komuniciranje.

Poplavno varen

Regijski arhivski in muzejski depo v Škofji Loki bo umeščen v stavbo nekdanjega Šeširja na Kidričevi cesti 57. Zagotovil bo poplavno varno, klimatsko stabilno in tehnično ustrezno infrastrukturo za hrambo arhivskega in muzejskega gradiva škofjeloške enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana (ZAL) in Loškega muzeja. ZAL izvaja državno arhivsko javno službo na območju občin Škofja Loka, Železniki, Žiri ter Gorenja vas - Poljane. Obstoječi prostori škofjeloške enote ZAL so bili avgusta 2023 poplavljeni, kar je razkrilo neustreznost sedanje lokacije. Novi regijski depo bo tako zagotovil odporne, poplavno varne, klimatsko stabilne in tehnično ustrezne prostore, omogočil konsolidacijo gradiva, izboljšal pogoje za urejanje gradiva, izvajanje konservatorskih in restavratorskih del ter digitalizacije ter zagotovil dostopnost gradiva za raziskovalce, stroko in javnost.

Vse na eni lokaciji

Tudi Loški muzej v strateškem načrtu 2021–2025 navaja, da so njegovi depoji razpršeni, prostorsko izčrpani in tehnično zastareli; številne zbirke so nameščene v neustreznih prostorih, na podstrešjih, v začasnih posebnih depojih ali v dislociranih objektih. Muzej upravlja obsežen fond arheoloških, zgodovinskih, etnoloških, likovnih, kulturnozgodovinskih, naravoslovnih in fotografskih zbirk, kar zahteva prilagojeno depojsko infrastrukturo, ki pa je sedanja ne more zagotoviti. Razpršenost in prostorska podhranjenost otežujeta konservatorsko-restavratorsko delo, zlasti za predmete večjih dimenzij, ter upočasnjujeta digitalizacijo zbirk.

Tudi čitalnica

V stavbi nekdanjega Šeširja so predvideni arhivski depo, namenjen dolgoročni hrambi arhivskega gradiva škofjeloške enote ZAL, muzejski depo, prilagojen zbirkam Loškega muzeja, pisarne za strokovne službe, servisni prostori, tehnični prostori za klimatske naprave, prezračevanje, protipožarne sisteme in nadzor, velika čitalnica oziroma predavalnica, ki bo omogočala varno uporabo arhivskega gradiva, izvajanje izobraževalnih vsebin ter vključevanje javnosti v dediščinski program. »Umestitev depoja v obstoječo industrijsko stavbo omogoča racionalno rabo prostora, izkoristek obstoječe konstrukcije in relativno hitro adaptacijo,« je še zapisano v utemeljitvi.

Gre za pomemben projekt

»Že vse od katastrofalnih poplav v naši občini smo pričakovali rešitev tudi za arhiv, ki deluje na območju nekdanje vojašnice v Škofji Loki, ob tem pa tudi na veliko prostorsko stisko z vso premično kulturno dediščino, tako da smo se po kar nekaj pogovorih razveselili dokončne potrditve, da je vlada namenila sredstva za pet slovenskih občin, med njimi Škofjo Loko, in bo predvidoma do leta 2028 vzpostavila centralni depo tudi v Škofji Loki. Kot najprimernejšo so si izbrali sicer industrijsko lokacijo ob Kidričevi cesti, sedaj pa upam, da ministrstvo za kulturo čim prej uspe tudi z naslednjimi fazami tega velikega in pomembnega projekta za širše škofjeloško območje,« je povedal župan Tine Radinja.