Rado Frlan, pozabljeni poljanski fotograf

Poljane – Na razstavi Pogled skozi objektiv prvega poljanskega fotografa Rada Frlana predstavljajo približno petdeset njegovih fotografij, medtem ko je bilo doslej znanih zgolj pet, je pojasnila Bernarda Jesenko Filipič, ki je skupaj z Izidorjem Jesenkom iz Fotokluba Anton Ažbe Škofja Loka pripravila razstavo. Letos namreč mineva 150 let od rojstva Rada Frlana, prvega izšolanega slovenskega zobozdravnika, ki je po besedah Bernarde Jesenko Filipič kljub kratkemu življenju, saj je umrl pri 27 letih, pustil pomemben pečat tudi v slovenski fotografski zgodovini.

»Pred leti sem pri preučevanju Poljan in Visokega pregledovala zapuščino družine Tavčar, ki jo hrani Zgodovinski arhiv, enota v Škofji Loki. Postala sem pozorna na veliko število fotografij, nastalih v letih od 1895 do 1902. Spraševala sem se, kdo bi v tistem času, ko ljudje v Poljanski dolini niso imeli dostopa niti do ateljejske fotografije, fotografiral slapove na potoku, rečni breg, kamniti most, pa nakladanje sena,« je razložila Bernarda Jesenko Filipič in pojasnila, da se ji je uganka razvozlala kar sama ob natančnem opazovanju zapisov Franje Tavčar pod fotografijami. Razstava tako temelji na izjemnem odkritju fotografij, ki niso le vizualni dokument časa, temveč tudi pomemben umetniški in domoznanski vir, je poudarila. »Gre za posnetke pokrajine, vasi, reke, dreves, vsakdanjih opravil in ljudi, nastale že okoli leta 1895, torej v času, ko je bila fotografija draga redkost, omejena predvsem na ateljejske portrete. Frlan pa je iskal sence, perspektive, linije in kompozicijo ter s tem presegal zgolj dokumentarno vrednost fotografije.« Njegovo delo tako že kaže zametke umetniške, celo impresionistične fotografije. Prepričana je, da si zato čisto pozabljeni Poljanec Rado Frlan zasluži več pozornosti v domačem okolju, saj gre za razgledanega mladega zdravnika, specializiranega v zobozdravstvu, in ustvarjalnega mladega človeka, ki je na začetku stoletja slovenski fotografiji odprl pot v moderno smer.

Razstavo si bo mogoče ogledati do 3. januarja v osrednjem razstavnem prostoru Šubičeve hiše.