V vasi Rodine podjetje GVT Štraus želi zgraditi sosesko osmih stanovanjskih hiš. / Foto: Nik Bertoncelj
V vasi Rodine podjetje GVT Štraus želi zgraditi sosesko osmih stanovanjskih hiš. / Foto: Nik Bertoncelj
Prva zelena luč za gradnjo novih hiš na Rodinah
Žirovniški občinski svetniki so v prvi obravnavi potrdili predlog odloka, ki bo omogočil gradnjo osmih enostanovanjskih hiš na Rodinah, a so imeli več vprašanj. »Daleč od tega, da bi želeli, da bi bila to elitna soseska,« je zatrdil arhitekt Marko Smrekar.
Breznica – Projekt gradnje osmih enostanovanjskih hiš v vasi Rodine je korak bližje uresničitvi. Žirovniški občinski svetniki so na seji prejšnji teden v prvi obravnavi potrdili predlog odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje stanovanjskih površin RO02 Rodine. Jeseni naj bi sledila druga obravnava, na osnovi sprejetega OPPN pa bo investitor začel postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Gradnja naj bi se predvidoma začela v dveh letih.
Investitor je podjetje GVT Štraus z Lancovega, na čigar pobudo so na Občini Žirovnica začeli pripravljati prostorske dokumente. Na Rodinah naj bi nastala nova soseska hiš z enotno podobo, na vsaki strani ceste naj bi bile po štiri hiše, ki naj bi se po videzu vklapljale v vaško okolico. Vsaka naj bi imela klet, pritličje in mansardo, po dve parkirni mesti in pripadajoče tlakovane in zelene površine.
Župan Leopold Pogačar je poudaril, da je območje zazidljivo že dolgo, pred leti pa je nek drug investitor na njem želel graditi relativno velike objekte. Takrat se je v vasi oblikovala civilna iniciativa proti gradnji, župan in občinska uprava pa sta tedaj pomislekom, da je treba za območje sprejeti OPPN in zmanjšati velikost objektov, prisluhnila. Zdaj se je pojavil nov investitor in na njegovo pobudo in strošek je po zakonu občina dolžna peljati postopek sprejemanja prostorskih dokumentov.
Na seji so projekt predstavili Meta Božič in Uroš Ulčar iz RRD Domžale ter arhitekt Marko Smrekar iz arhitekturnega biroja Stvar. Kot so poudarili, bodo objekti enostanovanjski, etažnost bo (delno vkopana) klet, pritličje in mansarda, imeli bodo dvokapno streho, priključili se bodo na obstoječo komunalno infrastrukturo.
Že na seji odbora za urejanje prostora so člani imeli pomisleke glede umestitve objektov v prostor, saj slemena ne bodo orientirana v smeri vzhod – zahod, kot je to običajno, ter glede števila parkirnih mest.
Na seji občinskega sveta pa sta največ pomislekov izrazila Tatjana Mulej in Vitomir Pretnar, a kot sta poudarila, ne zato, ker sta soseda. Tatjana Mulej je poudarila, da ni proti projektu, a gradnja lahko povzroči veliko težav drugim prebivalcem, zlasti bo težava dovoz s tovornjaki mimo zaščitenih hiš, ob cesti tudi ni pločnika. Poleg tega že zdaj v času suše hiše v zgornjem delu vasi ostanejo brez vode. Menila je tudi, da so načrtovane hiše prevelike, izrazila pa je tudi skrb, da bo investitor izigral pravila in hiše na koncu ne bodo enodružinske.
Vitomir Pretnar je opozoril predvsem na težavo orientacije slemen in odvoza odpadkov.
Na drugi strani je Boštjan Noč menil, da vsaka gradnja v soseski povzroči nejevoljo, a včasih je treba najti strpnost in dati prednost skupnemu dobru in razvoju kraja.
Meta Zupan pa je vprašala, ali se bo soseska vključila v vas ali bo izstopala kot neke vrste »Beverly Hills«.
Kot je dejal arhitekt Marko Smrekar, vključenost v okolico ni stvar arhitekture, ampak ljudi. Daleč od tega, da bi želeli, da bi bila to elitna soseska, je zatrdil. Kot je dejal, gre za slepo ulico, želijo si, da se parcele ne bi ograjevale, načrtovana je ulica med hišami, ki bo neke vrste skupen prostor. Kar se tiče orientacije slemen, ta zdaj manj zastirajo poglede, saj so želeli, da bi bili objekti čim manj vpadljivo umeščeni v prostor.
Po besedah župana Leopolda Pogačarja se bodo do vseh pripomb opredelili do druge obravnave.