Prostor stare žirovske cerkve vrniti ljudem

Žiri – Od nekdanje župnijske cerkve sv. Martina v Žireh so se ohranili zidovi prezbiterija, ki so zaščiteni z ostrešjem. Od leta 2021 na tem območju potekajo raziskave, ki bodo osnova za nadaljnje urejanje ostankov cerkve. To je bila tudi osrednja tema posveta, na katerem so strokovnjaki z različnih področij vsak s svojega vidika predstavili vizijo nadaljnjega urejanja tega prostora.

Cerkev skoraj v celoti uničena

Predsednik muzejskega društva Alojz Demšar je najprej predstavil gradbeno zgodovino in uničenje stare župnijske cerkve, od katere ni ostalo veliko, saj je vsem, ki so ob porušenju cerkve v bližini gradili hiše, stara cerkev služila kot »kamnolom«. Tako so odstranili tudi večino temeljev cerkve. A župan Franci Kranjc kljub temu verjame, da jim bo uspelo najti vizijo razvoja nekdanjega žirovskega centra z ostankom tamkajšnje cerkve. »V interesu vseh Žirovcev je, da se ta objekt uredi in nam bo vsem v ponos.« Po besedah konservatorja Matevža Remškarja je ohranjeni prezbiterij nekdanje župnijske cerkve pomemben primer dolgotrajne prisotnosti gotskih in oblikovnih značilnosti v 17. stoletju. Zaradi načrtovane sanacije prezbiterija so že leta 2022 in nato 2024 na območju cerkve opravili arheološki raziskavi, je razložila arheologinja Ines Klokočovnik, saj so se želeli prepričati, ali je pod današnjo površino morebiti ohranjena arhitektura stare cerkve. »Ugotovljeno je bilo, da je bila cerkev v prvi polovici 20. stoletja, ko je bila prodana v zasebno last in predelana v parno žago, skoraj v celoti uničena.« Dokumentirane arheološke ostaline so ostale ne mestu najdbe, pri čemer so jih zaščitili z geotekstilom in ponovno zasuli.

Pogled na prihodnjo ureditev cerkve

Jure Ferlan, ki je z Alojzom Demšarjem sodeloval pri pisanju knjige o nekdanji žirovski cerkvi, je v nadaljevanju predstavil predlog ureditve njenih ostankov. Meni, da bi prezbiterij lahko uredili kot samostojno kapelo. »Smiselno bi bilo nadzidati zidove v prvotno višino in rekonstruirati manjkajoči del slavoloka ter z njega odstraniti steno iz betona. Zaprli bi ga z ustrezno oblikovano kovano pregrado.« V idealni varianti bi po njegovih besedah lahko rekonstruirali tudi obok in morebiti celo nišo z zvonom, s čimer bi temu prostoru vrnili tudi nekdanjo zvočno podobo. Zavzel se je še za čim bolj neinvazivno parkovno ureditev nekdanjega pokopališča ob cerkvi. Tudi antropologinja Petra Leben Seljak se strinja, da je najbolje, da se pokopališče pusti pri miru. Ob tem pa ne izključuje možnosti, da bi lahko ob urejanju prezbiterija na grobove naleteli tudi okrog cerkvene ladje. »V primeru, da se bodo odločili za prekop ostankov, bi se bilo smiselno že vnaprej zmeniti, kje jih bomo pokopali, da ne bodo končali v kakšni garaži,« je opozorila. Arhitektka Beta Poljanšek Koman je poudarila, da si na tem mestu po obnovi prezbiterija zelo lahko zamisli relativno visoko zgradbo z gotskim pridihom. »Prav nobene dileme ni, da bi bilo videti zelo lepo. Obenem pa bo to mesto spomina.« Spomnila je še, da gre za najstarejšo zgradbo v Žireh.

Povezovanje tradicije in sodobne rabe

Za konec je Maja Justin Jerman iz Muzejskega društva Žiri nakazala še, s kakšno vsebino bi bilo smiselno napolniti ta prostor po njegovi ureditvi. Pri tem je izhajala iz povezovanja tradicije in sodobne rabe prostora z okolico. »Smisel prenovljenega prostora vidim v povezovalni vlogi – v socialnem, duhovnem in dediščinskem smislu.« Z oživitvijo prostora nekdanje cerkve bi bilo po njenih besedah tudi konec degradacije tega območja. »Ta prostor je treba vrniti ljudem. Znova mora postati mesto srečevanj,« je sklenila.