Pripravljajo se na popis škode

Kako hitro ste se na občini odzvali na neurje?

Takoj po neurju, ki je bilo zelo kratko, sem vedel, da je treba ukrepati. Razdejanje pri sosedu in neprehodna cesta sta bila prvi znak za alarm. Sledila je aktivacija štaba Civilne zaščite in gasilcev, takojšnje iskanje materiala za zaščito ljudi, sestanek in načrt, kako naprej, glede na prve podatke s terena. Ko sem se pripeljal pred gasilski dom v Mostah, so bile intervencije že v polnem teku, skupaj s poveljniki vseh treh prostovoljnih društev smo se odločili, da se najprej uredita prevoznost cest ter pregled lokacij, v tistem trenutku smo izdali prepoved kakršne koli sanacije na strehah. V četrtek zjutraj se je začela gasilska intervencija, aktiviran je bil sektor za Civilno zaščito, pomagalo je več kot štiristo gasilcev. Vsak dan smo na terenu podelili okoli tristo obrokov. Od prve sekunde naprej so stvari tekle tako, kot bi imeli za to vnaprej napisan scenarij, čeprav se na kaj takega človek ne more pripraviti. Škoda v vaseh Breg, Potok, Nasovče in Klanec je ogromna, deli nekaterih vasi so povsem uničeni in sam čudež je, da se nikomur ni nič zgodilo. Poleg škode na objektih so posledice vidne tudi v naravi: številne poljščine so povsem uničene, vihar je močno poškodoval oziroma zravnal večje površine gozda. Na tem mestu velja opozorilo, da so gozdovi v tem trenutku zelo nevarni, zato naj po njih hodijo le gozdarji in lastniki.

Je bila potrebna kakšna evakuacija?

V vasi Klanec smo iz hiše, ki je ostala brez strehe, evakuirali dve starejši osebi, obe potrebni nege. V domu starejših občanov smo se dogovorili, da ju sprejmejo. Trenutno ostajata tam, kako bo naprej, bo jasno po sestanku z direktorjem, ki ga imam v kratkem.

Že imate informacije, kakšen je obseg škode?

Glede na videno na terenu drži prvotna ocena, da lahko govorimo o škodi več deset milijonov evrov, točno se bo pa videlo, ko bomo začeli popisovati škodo. Močno poškodovanih je okoli 150 stavb. Po besedah predsednika vlade je škoda tolikšna (presežek treh promilov državnega BDP-ja), da bo aktiviran državni načrt za pomoč. Jaz upam, da bo sistem podoben sistemu med poplavami. Ključno je, da smo kot občina pripravljeni na popis (če bo sistem enak) in da imamo za to tudi kvalificirane kadre. Pri poplavah so škodo lahko ocenjevali tudi laiki, v aktualnem primeru je treba obravnavati vsak primer posebej, narediti statične presoje. V petek smo bili na terenu, skupaj s statiki smo pogledali štiri vzorčne primere hiš, da smo si naredili uvid v popisovanje. Želimo si, da bi to potekalo po nekem državnem protokolu. Zelo težko je namreč kriterijsko določati, kdo je upravičen do škode in kdo ne. S tem namenom smo celotno območje v četrtek fotografirali z droni, za vsako stavbo posebej imamo posnetek, ki ga bodo ljudje lahko uporabili tudi za uveljavljanje škode pri zavarovalnicah.

Kaj pričakujete od države?

Pričakujemo hitro ukrepanje, čeprav se zavedamo, da se je vlada ravno zamenjala, ponekod so zaposleni novi ljudje, ki ne vedo, kako in kaj. Vemo pa mi na občini, kaj je treba narediti, katere stvari je treba prožiti. V neurju je na primer nastalo ogromno odpadkov, ki jih je treba zbrati in sortirati, ob taki količini so to enormni stroški. Že smo pritisnili na državo, naj aktivira enak načrt, kot je bil med poplavami. Trenutno smo dva koraka pred državo in naredili bomo vse, kar lahko, da bi ljudem čim prej zagotovili pomoč.

Gasilska intervencija se je zaključila. Kaj sledi?

Za pomoč smo zaprosili Rdeči križ, s ponedeljkom smo že začeli na terenu preliminarno zbirati podatke o oškodovancih. Še preden bo odprt kakršen koli državni načrt, bomo poskušali od oškodovancev pridobiti vse podatke, hkrati jim bomo posredovali navodila, kako postopati v primeru sanacije. Ljudje niti ne vedo, da je za takšno sanacijo potrebno gradbeno dovoljenje. Ker pa je prišlo do neurja, imajo možnost, da v treh mesecih začnejo delati, vsak začetek del pa morajo priglasiti. To ni neka kaprica občine, to je zakon, predvsem je pa to zaščita njih samih. Poskusili se bomo dogovoriti z upravno enoto za pomoč, da bi oškodovanci lahko prišli obrazce izpolnit na občino. Trenutno imamo dežurno osebo znotraj občinske uprave, ki sprejema klice ljudi. Dogovorjeni smo tudi s klicnim centrom 114, da bomo vnaprej vse klice preusmerili nanje, da bodo oni naš klicni center. Elektrika je od sobote popoldne znova vzpostavljena po celi občini, tudi ceste so odprte, bo pa potrebno njihovo čiščenje, trenutno se dogovarjamo z Darsom, da bi nam pri tem pomagal.

Pomoč so ponudili tudi številni prostovoljci, ki pa ste jih morali zaustaviti. Zakaj?

Res je, prostovoljce smo zaustavili, saj je bilo vsako dvorišče zelo nevarno. Še gasilci so imeli zelo stroga navodila. Gre za povsem drugo vrsto naravne nesreče, kot so bile poplave, in tudi za drugačen način vodenja. Pomagale pa so nam izkušnje, kako reagirati, kako ostati miren. Moram pa ob tem znova poudariti moč skupnosti. Ko si je stanje ogledal generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Leon Behin, je komentiral, da se vidi in čuti, kako zelo so ljudje stopili skupaj. V petek jih je kar mrgolelo, vsak je želel pomagati pri odpravljanju posledic. In to je tisto, kar daje moč v najtežjih trenutkih. To daje upanje. Občina Komenda je leta 2023 že stala pred ruševinami in se pobrala. Postala je močnejša, bolj povezana, bolj solidarna. Verjamem, da bo enako tudi tokrat. Ob tem moram pohvaliti izjemno dobro sodelovanje z Gasilsko zvezo Komenda in vodjo intervencije Matejem Tanckom, zavzetost občinske uprave, ki že pet dni neutrudno dela, in se zahvaliti gasilcem ter prav vsem, ki ste nam priskočili na pomoč, tako ali drugače.