Preplet glasbe, barv, miru in upanja

Škofja Loka – Ko sem se nekaj tedni pred premiero pogovarjala z režiserjem Marcelom Brulo, je iz njegovih oči žarela želja, da Škofjeloški pasijon gane in prepriča. Da igralci v posamičnih prizorih kar se da silovito prikažejo čustva, ki pritičejo vsebini prizora, da gledalci začutijo moč besed in sporočila, ki ga je pred tristo leti v Škofjeloškem pasijonu zapisal pater Romuald. Verjamem, da se je danes zjutraj Marcelo Brula zbudil pomirjen. Obiskovalci so okrog pol enajstih zvečer prizorišča zapuščali z izkušnjo, ki jim bo ostala v spominu še dolgo. To je bilo tudi slišati iz njihovih besed: »Izjemno!«, »Ganjena sem ...«, »Še enkrat si ga bom prišel ogledat.«

Dvajset prizorov

Uprizoritev Škofjeloškega pasijona je nekaj posebnega. Dvajset prizorov, v katerih sodeluje več kot 1200 igralcev s Škofjeloškega, je gledalce – četudi v mrzlem sobotnem večeru – popeljalo v razmišljanja o življenju in smrti. Prizori Raj, Smrt, Pekel, Cehi, Vhod v Jeruzalem, Gospodova večerja, Samson, Krvavi pot, Judež in sodba, Herod, Bičanje, Kronanje, Hieronim, Glej, človek, Razbojnika, Križev pot, Kristus na križu, Mati sedem žalosti, Skrinja zaveze, Božji grob in Ljudstvo so obiskovalce prikovali na sedeže. Besede, ki so zarezale, glasba, petje, igranje na lutnjo, topot konjskih kopit, bakle, luči, vonj po kadilu …, v prvi vrsti pa angažiranost igralcev, ki so dokazali, da so se v dolgih mesecih vaj na Škofjeloški pasijon zares s srcem pripravljali.

Visoki gostje

Premierno uprizoritev Škofjeloškega pasijona je med drugimi visokimi gosti obiskala predsednica države Nataša Pirc Musar. »Moram reči, da mi ni bilo niti sekunde žal, da sem prišla. Namreč, kulturna dediščina, ki jo gojite v Škofji Loki, je neizmernega pomena. To dokazuje tudi veliko število obiskovalcev. Župan mi je povedal, da bo v naslednjih dneh prišlo na predstavo še 25.000 ljudi, od tega 30 odstotkov tujcev. Presenečena sem tudi nad kakovostjo same igre. Namreč, igralci so prostovoljci, vse to uprizoriti na štirih prizoriščih, da vsak igralec štirikrat ponovi besedilo v enem večeru ... Navdušena sem. In vsi kostumi, luč zvok ... Čestitam vsem ustvarjalcem!«

Premiero si je ogledal tudi župan Tine Radinja. »Mislim, da premiera nikogar ni pustila ravnodušnega. Režiser in celotna ekipa, predvsem pa prostovoljke in prostovoljci, ki se prelevijo v izjemne igralke in igralce, pokažejo brezčasno igro. Verjamem pa, da predvsem pokažejo, kaj zmore skupnost in kako svoja čustva, ki jih vlagajo v Škofjeloški pasijon, prenesejo vsem, ki nas obiščejo v tem času. Za občino je uprizoritev čast in odgovornost, pa tudi priložnost. Predvsem smo veseli izjemnega obiska iz tujine, ne samo iz pobratenih in prijateljskih mest, ampak tudi številnih ljudi iz tujine, ki si pridejo ogledat Škofjeloški pasijon kot Unescovo svetovno dediščino človeštva. Na to smo lahko Ločanke in Ločani zares ponosni.«

Lepota in resnica

»Škofjeloški pasijon je hkrati kulturna dediščina in duhovni dogodek. Če ga doživljamo kot zgodovinsko dogajanje, bomo ostali pri lepoti. Če ga doživljamo kot molitev, bomo prišli do resnice. Moj namen je preprost: da se v tej uprizoritvi, kljub vsem podobam, glasbi in veličini, ne izgubi bistvo. Pasijon govori o odrešenju, o Kristusu, ki je prišel rešit človeka. In ta resnica ni teorija, je klic, ki se dotakne vsakega izmed nas,« so besede Marcela Brule, zapisane v gledališkem listu. Obiskovalci so gledališki list lahko kupili na stojnicah s spominki na Cankarjevem trgu. »Imamo še pasijonske majice, najbolj popularne so danes odejice, imamo še sladici v obliki angela in hudiča, pasijonske loške kruhke, potičnico, knjigo o zgodovini Škofjeloškega pasijona, semena kapucink in svinčnike. Pri nas se je oglasilo že kar nekaj tujcev, nekaj je bilo Tajk, pa tudi Nemci, Hrvati,« so razložile Klara, Mojca in Ula. Po včerajšnji premieri je danes ob 16. uri na sporedu nova predstava, ki je že razprodana. Vstopnice so na voljo še za štiri uprizoritve od sedmih, in sicer za 27. in 28. marec ter za 11. in 12. april.