Ponosni na ustvarjalnost seniorjev

Zasip – »Unikatni izdelki iz lesa in gline Tiborja Zavrla in Jožeta Strmoleta so resnično v ponos kraju, čeprav se sama ne želita izpostavljati,« je poudarila predsednica Kulturno-umetniškega društva Zasip Dragica M. Sternad Kenda. Zato so se na njuno ustvarjalnost odločili opozoriti v društvu, saj sta po besedah Dragice M. Sternad Kenda na razstavi resnično navdušila tako domačine kot obiskovalce od drugod.

Spremlja nove tehnologije

Tibor Zavrl se je kot upokojenec začel posvečati projektom, za katere je v času, ko je bil še zaposlen, vedno zmanjkalo časa. Po končani gimnaziji leta 1979 si je želel študirati računalništvo, ki so ga takrat razpisali na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, a ker sta se prijavila samo dva kandidata, ga v tistem letu niso izvajali in je tako pristal na študiju metalurgije in tudi prvo zaposlitev našel na tem področju, a je ves čas spremljal tudi računalništvo. Zato se je kasneje zaposlil v računalniškem podjetju Monitor, kjer je spoznal delovanje računalnikov in programske opreme, je razložil. V MIT informatiki Kranj, kjer je nato delal vse do upokojitve, pa je združil znanja iz strojegradnje in računalništva. Zadnjih dvajset let pred upokojitvijo je tako deloval na področju razvoja, arhitekture in implementacije proizvodnih programskih paketov v povezavi z ostalimi poslovnimi procesi. Tudi kot upokojenec še vedno spremlja nove tehnologije, poudari. Uporablja jih pri svojih projektih obdelave lesa na CNC stroju. »Veliko časa posvetim izdelavi risanih junakov, ponosen pa sem tudi na vezene slovenske narodne vzorce, ki sem jih upodobil v lesu kot relief.« V svojem delu, še dodaja, predvsem uživa. Pri tem pa mu pridejo prav vse preteklo pridobljeno znanje in bogate izkušnje, pomaga si tudi z nasveti pokojnega prijatelja, izumitelja Petra​ Florjančiča.

Od nekdaj ga je zanimala umetnost

​Likovno nadarjenost Jožeta Strmoleta je opazila že njegova učiteljica v osnovni šoli v Zasipu Marija Sila, zato ji je pomagal pri risanju na tablo za potrebe pouka. Staršem je svetovala, da bi nadaljeval izobraževanje na tem področju, a se je izučil za kovinostrugarja in nato šolanje nadaljeval še na srednji šoli za strojništvo. V prostem času pa se je posvečal likovnemu izražanju, tako da je risal v spominske knjige svojih sošolcev, kasneje na vabila in voščilnice ob obletnicah sodelavcev in domačih. Svak Janez Zupan z Bohinjske Bele pa ga je spodbudil, da je začel izdelovati etnografske figurice za jaslice, ki jih je postavljal vsako leto. Tako je nastalo trideset unikatnih figuric, je zaupal Dragici M. Sternad Kenda. V Radovljici je obiskal še tečaj lončarstva, kupil lončarsko peč ter začel za svojo dušo in prijatelje izdelovati figurice za različne priložnosti. »Na prošnjo župnika Matija Selana je izdelal jaslice za sebenjsko cerkvico Sv. Trojice, za farno cerkev pa figure stare zaveze,« je še pojasnila Dragice M. Sternad Kenda in dodala, da še vedno zelo rad oblikuje glino.

V Zasipu, pravi Dragica M. Sternad Kenda, so tako lahko ponosni na svoje ustvarjalce. »Z gotovostjo lahko trdim, da se jim premalo posvečamo in cenimo njihovo ohranjanje dediščine in trud, ki ga vlagajo v podobo kraja.«