Povezovalec slovesnosti Tone Ftičar je z izbranimi odlomki iz poezije Rudolfa Maistra in Simona Jenka prepletal zgodovinski spomin, domoljubje in kulturno izročilo. / Foto: Maša Dacar
Povezovalec slovesnosti Tone Ftičar je z izbranimi odlomki iz poezije Rudolfa Maistra in Simona Jenka prepletal zgodovinski spomin, domoljubje in kulturno izročilo. / Foto: Maša Dacar
Poklon Rudolfu Maistru
Ob 92. obletnici smrti Rudolfa Maistra so na Trgu talcev v Kamniku obudili spomin na tega vojaka, pesnika in državotvorca, ki ostaja ena ključnih osebnosti slovenske zgodovine.
Kamnik – Domoljubne pesmi Kvarteta Krt so zazvenele na kamniškem Trgu talcev, kjer se je ob spomeniku generala Rudolfa Maistra - Vojanova zbralo številno občinstvo. Slovesnosti ob 92. obletnici smrti znamenitega rojaka so se udeležili predsednica Zveze društev general Maister Lučka Lazarev Šerbec, častna občanka občine Kamnik dr. Marjeta Humar, članice in člani Občinskega sveta Občine Kamnik, predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij, številni praporščaki ter drugi obiskovalci.
Po uvodnih pesmih sta župan Matej Slapar in predsednik Društva general Maister Kamnik Jože Berlec položila venec k spomeniku generala Maistra in spominskem znamenju padlih Maistrovih borcev s Kamniškega. Med glasbenimi točkami je povezovalec Tone Ftičar z verzi Simona Jenka in izbranimi odlomki iz Maistrove poezije prepletal zgodovinski spomin z literarnim izročilom mesta.
Osrednji govornik Jože Berlec je poudaril, da Rudolf Maister ostaja ena ključnih osebnosti slovenske zgodovine, vendar ga ne smemo razumeti zgolj kot vojskovodjo. »Bil je več kot le vojak z mečem. Bil je general z umetniško dušo, pesnik, kulturnik in strasten bibliofil,« je dejal ter spomnil, da letos ob obletnici njegove smrti simbolno zaznamujemo tudi 35 let samostojne Slovenije in 35 let delovanja Društva general Maister Kamnik.
Poseben poudarek je namenil manj znanim razsežnostim Maistrove dediščine. Opozoril je na raziskovalno delo, ki razkriva doslej prezrte dokumente in zapiske, s katerimi je Maister sistematično beležil prevratne dogodke po prvi svetovni vojni. »Rudolf Maister je zelo intenzivno zbiral podatke o prevratnih dogodkih in s svojo prizadevnostjo ustvaril neprecenljivo časovno kapsulo, ki nam omogoča pogled v obdobje po prvi svetovni vojni in stik s prevratno generacijo,« je poudaril Berlec. Po njegovih besedah ti zapisi ponujajo dragocen vpogled v čas nastajanja slovenske severne meje ter razkrivajo Maistra kot človeka, ki ni bil le odločen poveljnik, temveč tudi natančen kronist svojega časa.
Slovesnost je presegla okvir običajnega zaznamovanja zgodovinskega jubileja. Govorniki so poudarili, da se pomen Rudolfa Maistra ne meri le po njegovih vojaških zmagah, ampak tudi po njegovi kulturni zapuščini in neomajni veri v slovenski jezik, izobraževanje ter narodno samozavest. Njegova odločnost leta 1918 je omogočila, da danes živimo v državi z jasno začrtano severno mejo, njegova življenjska drža pa ostaja zgled tudi sodobnemu času.