Podeželje med priložnostmi in izzivi

Visoko – Gorenjsko podeželje prihodnosti ne bo le prostor pridelave hrane, temveč tudi prostor podjetništva, inovacij, kakovostnega življenja in novih delovnih mest. Tako bi lahko strnili osrednje sporočilo 3. Gorenjskega razvojnega foruma, ki je v torek, 6. oktobra, potekal na Visokem. Udeleženci so se strinjali, da bo gorenjsko podeželje prihodnosti vitalno, privlačno in odporno le, če bo na njem mogoče dobro in dostojno živeti od svojega dela. Zato so podali kar nekaj poudarkov in predlogov za razvoj gorenjskega podeželja, tudi na podlagi že zdaj uspešnih projektov.

V uvodnem delu je zbrane med drugim nagovoril predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ki je poudaril pomen decentralizacije. Ta bo po njegovih besedah resnično zaživela, ko bodo skupaj z institucijami bližje ljudem tudi pristojnosti, sredstva in možnost odločanja. Ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs, ki je sedež ministrstva pred kratkim preselila v Maribor, je kot prioriteto sedanje vlade prav tako poudarila ustanovitev pokrajin. Večjo pozornost bodo namenili tudi črpanju evropskih sredstev, da bo Slovenija še naprej lahko neto prejemnica evropskih sredstev, je poudarila. Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Velislav Žvipelj pa priložnosti vidi predvsem v povezovanju. »Na Gorenjskem deluje okoli 3000 kmetijskih gospodarstev, večinoma majhnih, zato so pomembne zadruge, kratke dobavne verige ter povezovanje kmetijstva, gospodarstva in lokalnih skupnosti.« Kot primer uspešnih praks je navedel Loško zadrugo in Slogo iz Kranja.

Trdo delo, oplemeniteno z znanjem in inovacijami

Kmetijstvo ostaja temelj razvoja podeželja, vendar samo tradicionalno kmetovanje za prihodnost ne bo dovolj. »Trdo delo je osnova, treba pa ga je oplemeniti z znanjem, inovacijami, finančnim in človeškim kapitalom ter povezovanjem,« je poudaril direktor Razvojne agencije Sora Klemen Srna in dodal: »Potrebujemo pametne javne investicije, ki izhajajo iz potreb ljudi in ustvarjajo pogoje za delo na eni strani ter druženje in kakovostno življenje na drugi strani.« Tudi direktor Biotehniškega centra Naklo Marijan Pogačnik poudarja, da se bo treba najprej dogovoriti, kaj sploh želimo od podeželja – bodo to spalna naselja ali prostori za inovacije, nove priložnosti. Prihodnost kmetijstva sam vidi v znanju in novih dejavnostih. »Kmetija, obrtna delavnica ali turistična kmetija so lahko razvojni laboratoriji za nove proizvode, storitve in zelena delovna mesta.« Pri tem, dodaja, pa ne bodo dovolj le znanja s področja kmetijstva ali agroživilstva, ampak tudi mehatronike, robotike, digitalizacije ... Pomemben del razvoja je tudi ustvarjanje večje dodane vrednosti. Janja Bernik s Kmetija Punčar je predstavila primer predelave tradicionalnih žit, kot so proso, ajda in pira, v butične, vrhunske izdelke s prepoznavnim domačim poreklom.

Izziv predstavljajo demografija in podnebne spremembe

Ob razvoju pa velika izziva predstavljata demografija in podnebne spremembe. Prebivalstvo se stara, vse pomembnejše postaja vprašanje, kako zagotoviti nasledstvo na kmetijah, je opozoril direktor BSC Kranj Jure Meglič. »Tistim, ki se odločijo ostati na podeželju, je treba zagotoviti ustrezne pogoje za življenje, ki bodo primerljivi s tistimi v mestu.« Delo na kmetijah pa naj bi olajšali z robotizacijo in umetno inteligenco. Kmetije se obenem soočajo s podnebnimi spremembami, vse pogosteje jih pestijo suše, močne padavine in drugi vremenskimi ekstremi. Barbara Špehar iz BSC Kranj je predstavila izkušnje projekta Down to Earth (prizemljen), v okviru katerega načrtujejo testna in demonstracijska polja, kjer bi preverjali, kako se različne obstoječe in stare sorte pšenice in drugih kultur odzivajo na nove klimatske razmere. Obenem je opozorila, da opuščanje kmetovanja pomeni tudi izgubo obdelane krajine, ki pomaga pri zadrževanju vode, zmanjševanju erozije in požarne ogroženosti.

Prostor dobrega življenja in dobrega dela

»Prihodnje gorenjsko podeželje mora biti prostor dobrega življenja in dobrega dela,« je zaključke foruma strnil Jure Meglič. Kmetija prihodnosti, je poudaril, ne bo le pridelovala hrane, ampak bo tudi podjetje, laboratorij in varuh prostora. Lokalno, je dodal, mora postati ekonomska prednost, razvoj podeželja pa zahteva prostor za kmetijstvo, podjetja in ljudi. »Predvsem pa se prihodnost podeželja ne bo zgodila sama – ustvarjale jo bodo povezane skupnosti.«