Oglarstvo bogati sodobni čas

Zabrekve – Slovenski oglarji se po različnih krajih Slovenije srečujejo od leta 2009, letošnje, že 16. srečanje pa je v organizaciji Občine Železniki, Društva oglarjev Slovenije in Turističnega društva Selca potekalo v soboto v Zabrekvah na Selškem. Glavni cilj srečanj je prepoznavanje večplastnega pomena gozda in popularizacija oglja, pridelanega na stari način v oglarskih kopah. Oglarjenje na Slovenskem je vrhunec doživelo v 19. stoletju z razcvetom fužinarstva, železarstva in kovaštva, nato pa je z razvojem industrije postopoma začelo izgubljati gospodarski pomen. Danes so živa kopišča ohranjena na več kot dvajsetih lokacijah po Sloveniji. Skoraj sto aktivnih oglarjev letno pridela blizu tisoč ton oglja.

Oglarstvo je bilo po besedah slavnostnega govornika državnega poslanca Žana Mahniča v preteklosti temelj našega gospodarstva in napredka, v teh časih pa nas uči, da razvoj ne pride sam od sebe, ampak vedno zahteva znanje, potrpežljivost in spoštovanje do narave, česar je danes premalo. »Dogodki, kot je današnji, so pomembni za našo prihodnost ob spominjanju preteklosti. Spomnimo se, kakšne vrednote so živeli naši predniki, med njimi oglarji, in jih v današnjem svetu skušajmo posnemati, zagovarjati pa tudi živeti,« je dejal.

Predsednik društva oglarjev Slovenije Jože Prah je dejal, da so včasih oglarje videli le kot ljudi iz gozda, umazane od dima, danes pa jih svet vidi kot varuhe podnebja, ambasadorje turizma in vrhunske rokodelce. »Naš namen je ohranjanje oglarstva kot žive dediščine, ki se ne boji sodobnega časa, ampak ga bogati.«

Oglarjenje pridobiva veljavo

Železnikarski župan Marko Gasser je spomnil, da je bilo na Selškem oglarstvo ob železarstvu nekoč ena ključnih gospodarskih dejavnosti, in izrazil zadovoljstvo, da oglarji pod Sv. Mohorjem skrbno negujejo to bogato dediščino. V vaseh Zabrekve, Topolje in Pozirno je aktivnih 16 oglarjev, ki skuhajo več kot 20 kop letno. Gasser je poudaril, da oglarjenje danes ponovno pridobiva veljavo, najpomembneje pa je, da ostaja simbol znanja, vztrajnosti in spoštovanja do narave.

Član organizacijskega odbora srečanja domačin Janez Pegam ml. je med drugim razkril, da imajo pod sv. Mohorjem srečanje oglarjev večkrat na leto – vsakič, ko podirajo kopo, pa naj bo doma ali pri sosedu. »Čeprav je delo naporno in umazano, se ga veselimo.« Vodja kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Martin Umek pa je dejal, da so v Zabrekvah skrbni gospodarji, ki odlično gospodarijo z gozdom. »V Selški dolini se porabi 15–20 odstotkov vsega denarja, ki je namenjen za gradnjo gozdnih vlak. Ta konec Slovenije je najbolj priden pri odpiranju gozdov,« je dodal.

Vrhunec srečanja je bil prižig kope na kopišču Pegamovih. Ogenj je prvi zanetil Franc Klemenčič, po domače Švičev iz Topolj, starosta slovenskega oglarjenja in tudi najstarejši aktivni oglar v Evropi, ki kljub 85 letom še ohranja to obrt. Skuhal je že več kot sto kop, želi pa si, da bi se tradicija oglarjenja ohranjala tudi v prihodnje.

Kopa je bila deležna tudi blagoslova selškega župnika Damjana Prošta. Skuhal jo bo Janez Pegam st., ki je pojasnil, da so jo sestavili iz 50 kubičnih metrov drv in da bodo po 14 dneh iz nje predvidoma dobili 4,5 tone oglja. »Ne skuha se vsaka kopa enako: kakšna se lepo, kakšna pa nagaja. Odvisno je od vremena, od drv, malo pa tudi od sreče,« je razložil.

Na prireditvi so domačim oglarjem predstavniki iz Lokovca (občina Nova Gorica), kjer so srečanje gostili lani, predali prehodni kipec oglarja, ki ga bodo hranili do naslednjega srečanja prihodnje leto v Ribnici. Potekal je tudi spremljevalni program s predstavitvami domačih obrti (dražgoški kruhki, čipke, kovaštvo …), pred srečanjem pa so priredili še pohod iz Selc do Zabrekev mimo kopišč, ki se ga je udeležilo okoli osemdeset pohodnikov.