Škofja Loka – Po skoraj treh letih in pol so v Aleji zaslužnih Ločanov odkrili nov doprsni kip. Akademski kipar Metod Frlic je tokrat upodobil prepoznavni nasmeh Zdravka Krvine, nekdanjega župana Škofje Loke, direktorja ljubljanskega kliničnega centra, ustanovitelja Lions kluba Škofja Loka in galerista. »Zdravko je bil rojen leta 1937, s tridesetimi leti je prevzel županovanje občini. Med drugim je poskrbel za asfaltiranje cest v Poljansko in Selško dolino. Kot prvi pri nas je uvedel kmečki turizem, obratovati je začela žičnica na Starem vrhu, zgrajen je bil hotel Transturist, podeljevati smo začeli Severjeve nagrade,« se je Krvine spomnil Ješe. »Zdravka so krasile izjemne osebnostne lastnosti: bil je zgleden povezovalec ljudi, vsakega človeka je spoštoval in mu je skušal pomagati, bil je velikodušen, veselil se je uspehov drugih. Ni poznal zavisti in grabežljivosti, o skoraj vsakem človeku je rekel: Ta je pa res 'en fejst človk'. Če tega ni mogel reči, je bil raje tiho.«
V imenu družine Krvina je zbrane nagovoril Zdravkov sin Jurij. »Oče je bil v Loko zaljubljen, pomagal je na vsakem koraku in se je vedno zavzel za mesto, ne glede na to, kje se je nahajal oziroma kakšno službo je opravljal. Prav tako ni odrekel pomoči komur koli, če je le lahko pomagal.«
Tudi župan Tine Radinja se zaveda, da je Krvina Škofji Loki dal veliko zapuščino: »Danes malo bolj skromno nosim župansko lento, ko se spomnim župana, ki je Loki ogromno dal in je vzor tega, kaj vse je možno narediti, če se sodeluje. Včasih se lahko premikajo gore.«
Zdravko Krvina se je rodil 7. januarja 1937 v Žireh, preminil je 19. avgusta 2013. Leta 1967 je diplomiral na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo v Ljubljani. Med letoma 1958 in 1990 je deloval v občinskih in republiških upravnih in političnih organih. V letu, ko je diplomiral, je postal župan Občine Škofja Loka. Bil je podpornik izgradnje smučarskega centra Stari vrh ter pobudnik kmečkega turizma na Starem vrhu in izgradnje hotela v Škofji Loki. Bil je dolgoletni član Muzejskega društva Škofja Loka in njegov predsednik od leta 1974 do leta 1979. V tem času je vodil Univerzitetni klinični center v Ljubljani, med letoma 1986 in 1990 pa je bil med drugim komisar republiškega štaba Teritorialne obrambe Slovenije. Po upokojitvi je na svojem domu v Gorenji vasi uredil in vodil zasebno razstavno in prodajno galerijo Krvina, v kateri je organiziral mnogo kulturnih in drugih družabnih prireditev. Bil je dolgoletni organizacijski vodja prireditev Po poteh partizanske Jelovice v spomin dražgoške bitke.
Akademski kipar Metod Frlic, ki se je poglobil v nrav in izraznost Zdravka Krvine, je ob odkritju kipa povedal, da skuša vsak portret narediti posebej in drugače, da je prepoznaven, a na drugačen način modeliran. »Zdravkov portret sem najprej natisnil, zato da sem spremenil optiko … Ko gledam politika, nikoli ne vem točno, kaj vidim. Nasmejan obraz je bil njegova značilnost. Pri upodabljanju politikov mi sicer ne dovolijo, da bi jih upodobil nasmejane. Nasmeh in kravata ... to sta bili njegovi veliki značilnosti. Osebno sem ga poznal, zdel se mi je prijeten možakar, mogoče bi lahko več sodelovala, pa nisva, zato ker sem verjetno včasih imel kdaj predolg jezik, ampak tako je, takšno je življenje.«
Aleja zaslužnih Ločanov je torej vse daljša, v njej zdaj kot edina ženska kraljuje zdravnica Marija Bračko, ki je zaslužna za razvoj zdravstva v Škofji Loki. Obkrožajo jo še kipi znanstvenika in naravovarstvenika Frana Jesenka, očeta slovenskega zobozdravstva Jožeta Ranta, ustreljenega talca Viktorja Kocijančiča, vodje upora v Judenburgu Antona Hafnerja, slikarjev Antona Ažbeta in Iveta Šubica, kiparja Toneta Logonderja, zgodovinarja Pavleta Blaznika, geografa Franceta Planine, književnika Tineta Debeljaka, pobudnika poštne znamke Lovrenca Koširja in sociologa Borisa Ziherla. Minuli torek se jim je, po zaslugi akademskega kiparja Metoda Frlica, pridružil še kip politika in človekoljuba Zdravka Krvine.