Razstava ob 50. obletnici prvega slovenskega vzpona na osemtisočak Makalu in 30. obletnici vzpona s smučarskim spustom na zadnji osemtisočak Anapurno je v Dvorani Korotan na ogled do 31. avgusta letos. Lahko si jo ogledate vsak dan med 9. in 17. uro. / Foto: Tina Dokl
Od Makaluja do Anapurne: 50 in 30 let presežkov
Mineva petdeset let od prvega slovenskega vzpona na osemtisočak in trideset let od vzpona na zadnjega od vseh štirinajstih.
Jezersko – Slovenski planinski muzej je ob 50. obletnici prvega slovenskega vzpona na osemtisočak Makalu in 30. obletnici vzpona s smučarskim spustom na zadnji osemtisočak Anapurno povabil v Dvorano Korotan na Jezersko na odprtje občasne razstave.
Ob tej priložnosti je udeleženec obeh odprav Viki Grošelj predstavil še svojo najnovejšo knjigo Makalu, 8481 m – prvi slovenski osemtisočak in čas po njem. Prisotne je uvodoma nagovoril tudi domači župan Andrej Karničar, ki je bil vesel, da so se odločili, da bo razstava pot po Sloveniji začela na Jezerskem. Odprtje je pospremil tudi krajši glasbeni program.
Veliki razstavni panoji gledalca s fotografijo in besedo popeljejo v čas jeseni leta 1975, ko so slovenski alpinisti po prvenstveni smeri v južni steni 8481 metrov visokega Makaluja prvi dosegli vrh. S tem zahtevnim vzponom so se uvrstili ob bok vodilnim himalajskim plezalnim narodom. Ta vzpon poleg južnih sten Anapurne, Nanga Parbata in Everesta še danes sodi med najzahtevnejše in najodmevnejše dosežke tistega časa v Himalaji.
Dvajset let pozneje, leta 1995, pa so slovenski alpinisti preplezali še zadnji osemtisočak Anapurno in z vrha opravili prvi smučarski spust v zgodovini. Pod slednjega se podpisujeta brata Jezerjana, pokojni Davo Karničar in Andrej (Drejc) Karničar, tokrat kot nekdo, ki se uspeha spominja kot udeleženec, in tudi v županski vlogi kot gostitelj razstave.
Z vzponom na Anapurno smo Slovenci postali deveti narod, ki mu je uspelo osvojiti vseh 14 osemtisočakov – večinoma po prvenstvenih smereh, v alpskem slogu ali s smučarskimi spusti z njihovih vrhov.
Slovencev nas je le dva milijona, a po dosežkih v Himalaji sodimo med vodilne alpinistične narode.
Razstava je v Dvorani Korotan na ogled do 31. avgusta, lahko si jo ogledate vsak dan med 9. in 17. uro. Svojo pot pa bo potem nadaljevala tudi po drugih krajih Slovenije, na Gorenjsko, natančneje v Slovenski planinski muzej v Mojstrani, prihaja oktobra. Vmes se bo ustavila še v Murski Soboti, v Šentvidu v Ljubljani, v drugi polovici letošnjega novembra pa bo obiskala tudi Cankarjev dom v Ljubljani.
