Krajani Podbrezij si želijo predvsem konkretnih ukrepov, ki bi izboljšali kakovost njihovega bivalnega okolja. Na fotografiji z leve: Zdravko Derstvenšek, Maja Potočnik, Stane Potočnik, Luka Velej, Drago Marinkovič in Žiga Stroj. / Foto: Tina Dokl
Nikoli ne bi kupili hiše, če ...
... bi vedeli, da je smrad tako nevzdržen. To so besede le enega izmed številnih krajanov Podbrezij, ki se že več let spopadajo s smradom, ki ga pripisujejo tamkajšnji asfaltni bazi v Gači. Za pojasnila smo se obrnili tudi na upravljavca asfaltne baze v Podbrezjah, Gorenjsko gradbeno družbo, ter Občino Naklo.
Podbrezje – Prebivalci Podbrezij opozarjajo na dolgotrajne težave z močnimi neprijetnimi vonjavami, ki jih povezujejo z delovanjem asfaltne baze Gorenjske gradbene družbe. »Smrad je grozen, predvsem v nočnih in zgodnjih jutranjih urah,« je dejal Drago Marinkovič. Kot je opisal, se vonj pojavlja skoraj vsak dan v času asfaltne sezone, najizraziteje pa približno med polnočjo in osmo uro zjutraj. Posledično je pogosto nemogoče zračiti stanovanjske prostore in uporabljati zunanje bivalne površine. Podobne izkušnje opisujejo tudi drugi prebivalci.
Luka Velej ima dva majhna otroka, dojenčka in triletnika. Poudaril je, da je kot starš zelo zaskrbljen, kako neprijetne vonjave, obenem pa tudi delci, ki se po besedah krajanov pojavljajo, vplivajo na razvijajoča se pljuča. Kot nam je še povedal, so hišo v Podbrezjah kupili pred štirimi leti. »Nikoli ne bi kupili hiše, če bi vedeli, da je smrad tako nevzdržen,« je bil jasen Velej, ki je ob tem dodal, da so že razmišljali o selitvi. O vplivih na zdravje se sprašujejo tudi drugi prebivalci. Maja Potočnik nam je kot kronična bolnica z astmo pojasnila, da zaradi težav ponoči težko spi in vse bolj piska pri dihanju. »Najbolj nas jezi to, da človeški faktor ni nič vreden,« je medtem dejal Žiga Stroj. Da težava ni nova, pa je poudaril Zdravko Derstvenšek, ki je dejal, da se morajo zaradi smradu zapirati v hiše, razmere pa so po njegovih besedah v zadnjem času prebile mejo normalnosti. Krajani zato zahtevajo izredni inšpekcijski nadzor, preveritev skladnosti obratovanja z okoljevarstvenim dovoljenjem, pregled naprav za zmanjševanje emisij in vonjav ter strokovno presojo obremenjevanja okolja z neprijetnimi vonjavami.
Za pojasnila smo se obrnili tudi na upravljavca asfaltne baze v Podbrezjah, Gorenjsko gradbeno družbo (GGD). Kot so sporočili, opažanja okoliških prebivalcev jemljejo resno in se zavedajo, da se pri proizvodnji, nakladanju in transportu asfaltnih zmesi zaradi uporabe bitumna lahko pojavi značilen vonj, ki je v določenih okoliščinah zaznaven tudi v širši okolici. Ob tem poudarjajo, da sama zaznava vonja še ne pomeni, da so presežene predpisane mejne vrednosti emisij. Zadnje meritve emisij so bile opravljene decembra 2025, rezultati pa so bili skladni s predpisanimi mejnimi vrednostmi, določenimi v okoljevarstvenem dovoljenju. Po njihovih navedbah so bile ravno zaradi vprašanj glede vpliva asfaltne baze na okolico leta 2019 izvedene tudi dodatne meritve kakovosti zunanjega zraka. »Večina merjenih snovi je bila pod mejo določljivosti oziroma prisotna v nizkih koncentracijah, rezultati pa niso pokazali pomembnih razlik med merilnimi mesti, ki bi kazale na pomembnejšo obremenitev zunanjega zraka zaradi obratovanja asfaltne baze.«
V GGD zagotavljajo, da baza obratuje skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem ter da so v napravo vgrajeni sistemi za zmanjševanje emisij, prašnih delcev in vonjav, ki delujejo v času proizvodnega procesa skladno s tehnološkimi zahtevami naprave in pogoji okoljevarstvenega dovoljenja. Navedbe krajanov, da se dodatni filtri zaradi stroškov ne uporabljajo, zavračajo. »Filtrski sistem je sestavni del naprave in tehnološkega procesa ter se redno pregleduje in vzdržuje. Filtri oziroma sistemi za zmanjševanje emisij imajo določeno tehnološko funkcijo, zato same zaznave vonja ni mogoče enačiti z nedelovanjem ali neuporabo filtrov,« poudarjajo.
Ob tem opozarjajo, da je treba razlikovati med emisijami prašnih delcev in značilnim vonjem bitumna ter da asfaltna baza ni edini možni vir vonja, povezanega z asfaltno zmesjo. Ta se lahko pojavlja tudi pri nakladanju, prevozu in vgrajevanju vročega asfalta. V družbi posebej poudarjajo, da asfalt prevažajo v pokritih kesonih in namenskih vozilih, s čimer zmanjšujejo ohlajanje asfaltne zmesi in možnost širjenja značilnih vonjav med transportom. Zato po njihovih besedah zgolj na podlagi zaznave vonja na določeni lokaciji in ob določenem času ni mogoče zanesljivo določiti njegovega izvora.
Krajani opozarjajo, da veter izpust pogosto nosi proti naselju, v Gorenjski gradbeni družbi pa na drugi strani pojasnjujejo, da je beli oblak vodna para, ki je ne gre enačiti z emisijami prahu. / Foto: Tina Dokl
Na Občini Naklo so z opozorili krajanov seznanjeni, s problematiko se je podžupan v funkciji župana Primož Povše podrobneje seznanil julija, ko se je na pobudo krajanov srečal z enim od prebivalcev Podbrezij. Pozneje so bili v stiku tudi z drugimi krajani, o razmerah pa so govorili tudi na sestanku vaškega odbora. »Skrb krajanov jemljemo resno, saj gre za kakovost njihovega bivalnega okolja in vprašanja, povezana z zdravjem,« je ob tem poudaril Povše.
Občina je bila glede problematike z GDD v stiku junija in ponovno septembra, trenutno pregleduje dokumentacijo ter pridobiva dodatna pojasnila. »Pomembno pa je, da se na opozorila prebivalcev odzovemo, preverimo razpoložljive podatke in v pogovoru s podjetjem ter pristojnimi službami iščemo dolgoročno rešitev za Podbrezje,« je dejal Povše in dodal, da je naloga občine, da opozorila krajanov vzame resno. »Pri tem bomo vztrajali pri jasnih odgovorih, preglednosti podatkov in rednem obveščanju krajanov. Če bodo zbrani podatki pokazali potrebo po nadaljnjih ukrepih, bomo pri pristojnih službah zahtevali ustrezno obravnavo,« je napovedal in dodal: »Prebivalci Podbrezij morajo imeti možnost živeti v kakovostnem in zdravem okolju, zato bomo v okviru svojih pristojnosti dejavno spremljali razmere in si prizadevali za rešitev, ki bo odgovorila na njihove skrbi.«
