Ob funkciji župana Železnikov Marko Gasser od oktobra 2024 opravlja še funkcijo člana Sveta KGZS. / Foto: Tina Dokl
Ob funkciji župana Železnikov Marko Gasser od oktobra 2024 opravlja še funkcijo člana Sveta KGZS. / Foto: Tina Dokl
Nezdružljivost funkcij župana Železnikov
Komisija za preprečevanje korupcije: Marko Gasser opravlja nezdružljivi funkciji župana Železnikov in člana Sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
Ljubljana, Železniki – Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila, da župan Občine Železniki Marko Gasser krši Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, saj ob županski funkciji opravlja tudi funkcijo člana Sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Gasserja so zato najprej pozvali, da nezdružljivost odpravi, a tega v roku ni storil, zato je KPK včeraj o tem obvestila javnost in napovedala uvedbo prekrškovnega postopka zoper Gasserja. Ta je napovedal, da se bo na ugotovitve KPK odzval predvidoma danes.
Kot so razložili v KPK, so postopek začeli na podlagi februarja 2025 prejetega vprašanja, iz katerega so izhajali očitki o opravljanju nezdružljivih funkcij Marka Gasserja. V postopku so ugotovili, da Gasser funkcijo poklicnega župana opravlja od decembra 2022, funkcijo člana Sveta KGZS pa od oktobra 2024, kar je po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije nezdružljivo. »KGZS ima status pravne osebe javnega prava, Svet KGZS pa ima določene pristojnosti upravljanja, zato je funkcija poklicnega župana nezdružljiva s članstvom v Svetu KGZS,« so pojasnili v KPK.
Komisija je o ugotovitvah Gasserja obvestila in ga pozvala, da nezdružljivost odpravi, česar pa v postavljenem roku ni storil. Ker gre pri funkciji župana za voljenega funkcionarja (in ne imenovanega), lahko KPK v takih primerih, ko funkcionar kljub opozorilu še naprej opravlja nezdružljivi funkciji, v skladu z veljavno zakonodajo zgolj obvesti javnost in zoper funkcionarja uvede prekrškovni postopek, so pojasnili.
V KPK še poudarjajo, da je namen zakonske ureditve nezdružljivosti funkcij preprečevanje opravljanja različnih funkcij ene in iste osebe, saj to pomeni večje tveganje za nastanek kršitev integritete in nasprotja interesov, kopičenje funkcij pa tudi sicer praviloma ni v javnem interesu. Ob tem so pozvali k dodatnim upravnim sankcijam za nespoštovanje odločb neodvisnih nadzornih institucij.