Nasilje izhaja iz družinskih vzorcev

Kranj – Posvet, na katerem so osvetlili povezavo med nasiljem v družini in medvrstniškim nasiljem, je pripravilo Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja Varna hiša Gorenjske skupaj s Centrom za socialno delo (CSD) Gorenjska. Spregovorili so o izzivih na tem področju ter priložnostih za učinkovitejše prepoznavanje medvrstniškega nasilja in ukrepanje.

»Dnevi boja proti nasilju nad ženskami nas vsako leto opominjajo, da je preprečevanje nasilja na vseh ravneh naša skupna odgovornost, ki zahteva sodelovanje, znanje in odprt dialog,« je v uvodu poudarila Špela Zgonc iz Varne hiše Gorenjske. Letos so se po njenih besedah odločili stopiti zunaj okvirjev in osvetliti tudi temo medvrstniškega nasilja, ki je vse bolj aktualna. Raziskave in terenske izkušnje kažejo, so poudarili na posvetu, da se dinamike, ki se oblikujejo v družinskem okolju, pogosto odražajo tudi v vedenju otrok in mladostnikov v šolskem prostoru ter v odnosih z vrstniki. Kot je poudarila Špela Zgonc, se zato ne osredotočajo zgolj na posamezen pojav, ampak širši kontekst, na preplet družinskih dinamik, družbenih pričakovanj in vsakodnevnih odnosov. »Na podlagi tega lahko razvijamo učinkovitejše pristope, podporne storitve in politike, s katerimi bi resnično zmanjšali obseg nasilja tako v družini kot med mladimi.«

Direktorica CSD Gorenjska Urška Repar Justin je ob tem poudarila, da je za učinkovito preprečevanje nasilja nujno povezovanje med institucijami. »Nasilje ni individualni problem, ampak družbeni pojav, na katerega imamo vpliv vsi. Tu nastopi naša odgovornost – odraslih, strokovnjakov in celotne skupnosti.« Kot je opozorila, se je treba vprašati, kakšna družba postajamo. »Hitrost vsakdanjika, pritisk individualizma, tekmovalnost in nenehno dokazovanje pogosto zasenčijo, kar nas dela ljudi: to so sočutje, bližina, sposobnost resničnega stika. V takšnem svetu nasilje v različnih oblikah v naš vsakdanjik prepogosto ​prehaja neopazno. Najprej v partnerskih odnosih, družinskih dinamikah, nato kot odsev tudi v odnosih med otroki in mladostniki.«

Tudi generalna direktorica direktorata za družino pri ministrstvu za delo Anita Bregar je poudarila, da obravnava medvrstniškega nasilja ni stvar ene politike, stroke ali institucije, še manj posameznika. »Le s skupnim pogledom se lahko celovito razume kompleksnost nasilja in na podlagi tega oblikujejo odzivi, ki bodo družinam in otrokom v oporo.« Za preprečevanje nasilja, je dodala, je ključna zgodnja prepoznava nasilja ter usklajeno delovanje in komunikacija znotraj skupnosti.

Sistematizirana pomoč staršem

Psihologinja, specialistka zakonske in družinske terapije ter supervizorka Andreja Poljanec je prepričana, da bi bilo predvsem treba okrepiti programe pomoči staršem. »Starši namreč oblikujejo otrokovo psiho, možgane, osebnostno strukturo in socialne spretnosti. Otrok se v družini nauči, kako se bo znašel med vrstniki – ali bo nasilje doživljal kot nekaj običajnega ali kot nesprejemljivo.« Zato meni, da ni dovolj, da ob pojavu medvrstniškega nasilja strokovni delavci delajo samo z mladostniki, ampak bi morali delati tudi s starši, in sicer že preventivno še pred obdobjem najstništva, ko medvrstniško nasilje najbolj naraste. »Podpora staršem bi morala biti bolj sistematizirana in dostopna. Ne samo prek nevladnih organizacij, temveč prek različnih sistemov. Mnogi starši bi posegli po pomoči, če bi bila brezplačna, strokovna in dostopna takrat, ko jo zares potrebujejo,« je sklenila.